Uredništvo Ptujinfo je v lokalu Muzikafe soočilo kandidata za župana Ptuja, ki sta se prebila v drugi krog - Nuško Gajšek in Štefana Čelana.

Trčila so mnenja, načrti in vizije županskih kandidatov za sedež Mestne občine Ptuj drugega kroga  - Nuške Gajšek in Štefana Čelana. Na finalnem soočenju smo se dotaknili teme o 1950-letnici prve pisne omembe Ptuja in arheološki dediščini mesta. 

1950 letnica prve pisne omembe Ptuja je tik pred vrati. Ali upate zagotoviti, da bo Ptuj, to zavidanja vredno obletnico, praznoval tako, da bodo to opazili tudi tuji mediji in tuji turisti? Gospod Čelan?

»Slišali smo, da naj bi obstajala neka ekipa ljudi, ki se že ukvarjajo s tem projektom. Jaz jih sicer ne poznam. Nihče mi ni povedal kdo so in v tako kratkem času se bo potrebno res izjemno potruditi, da bomo vsaj na približno dostojen način proslavili to častitljivo obletnico. Kar pa se tiče tujih turistov in drugih ne vidim nekega velikega problema, da jih ne bi seznanili s tem. Narediti pisne vire in informirate tujce in tujino o tej pomembni obletnici ni tako težko. Veliko težje se bo zapisati z nekimi vsebinami, ki bi obeležile to častitljivo obletnico in ker je arheologija naš najpomembnejši biser se bomo mi res intenzivno lotili projekta postavitev arheoloških zbirk v neprebojnih vitrinah po fasadah v starem mestnem jedru. In to bo zagotovo atrakcija.«

Gospa Gajšek ali nas bodo v tujini opazili?

»Jaz upam, da nas bodo, čeprav tem tem trenutku sem zelo razočarana, da se v tem letu, ki se izteka glede te častitljive obletnice ni kaj veliko dogajalo. Mi tako kot je rekel Štefan, ne poznamo kdo je ekipa, ki naj bi to vsebinsko delala. Ta ekipa niti nima denarja, ker v proračunu ni bilo niti evra za to zagotovljenega. Jaz samo stavim na to, da imamo na Ptuju res dobre in sposobne ljudi, da ko jih malo spodbudiš in jim daš tistega nekega zaleta, da stopijo skupaj in znajo marsikaj dobro narediti tudi v kratkem času. Jaz stavim samo na to.  Smo pa veliko zamudili, ker bi morali in bi lahko iz te obletnice iztržili veliko več.« 

Gospod Čelan, kako bi odgovorili tistim domačim in tujim turistom, ki so slišali o tej zgodovinski dediščini Ptuja potem pa pridejo sem in ugotovijo, da so nekateri arheološki primerki, ki so res izjemni že sedem let skriti v depojih?

»Zagotovo je bilo kar nekaj takšnih ali drugačnih kalkulacij, zakaj se ta zadeva ni bolje izkoristila. Ko smo prenavljali Dominikanski samostan smo arheologom predali skoraj dvakrat več površin v novi stavbi, kot so imeli prej. Zakaj se ni v vseh teh sedmih letih v program, ki ga pripravlja Pokrajinski muzej in ga financira država, ni vključil vsaj en del postavljanja arheologije meni preprosto ni jasno. Hkrati pa smo ves čas ponujali Dominikanski samostan, ki je delno prenovljen objekt, kjer bi se te arheološke zbirke lahko naredile. Mi pa bomo podprli idejo Lions kluba Ptuj, ki bo prvi doniral za to vitrino in verjamem, da bo to izjemno lepa atrakcija. Seveda smo na Ptuju imeli vizionarja, ki je arheologijo želel postaviti na svetlo, to je Povodnov muzej, ki je točno to. Ampak ti pomembni spomeniki v tem trenutku niso zaščiteni. Torej enostavno jih vse vremenske ujme uničujejo. S tem, ko jih bomo pa mi postavili v ustrezno klimo in tako dalje pa bo to zagotovo velika atrakcija. 

Gospa Gajšek kdo je kriv, da Ptuj ves ta čas ni primerno spoštoval svoje arheološke zgodovinske dediščine?

»Verjetno vsak po malem in vsak po svojem. Jaz zdaj sicer iz tega stališča ne bi ugotavljala in kazala s prstom na kogar koli in netila nekih dodatni zamer in sporov. Želim si, da stopimo skupaj, da pripravimo dokumentacijo, ki je potrebna, pripeljemo stvar do gradbenega dovoljenja in potem na ministrstvu terjamo tiste štiri milijone za naše arheološko razstavišče. V tem času pa bi bilo res smiselno, če se navežem na to obletnico, ki jo imamo drugo leto, postaviti vsaj tiste mogoče manjše kose po mestu, tako kot je to že naredila zasebna iniciativa v hotelu Mitra. Jaz mislim, da bo to res ena pozitivna in svetla točka in vzorčni primer, kako se da to narediti tudi ob podpori stroke. Se mi zdi, da imamo včasih več izgovorov zakaj se nekaj ne da, namesto da iščemo rešitve kako bi to naredili. Tako, da to je treba spremeniti. Samo pravo pot je treba najti. Ko imamo cilj, vemo kam želimo.«

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kateri veliki ptič je najbolj značilen za Prekmurje?

Starejše novice