FOTO: Damjan Trafela
Podravsko gospodarstvo je, tako kot zadnjih nekaj let, tudi v letu 2018 poslovalo stabilno.

To bodo sicer šele po novem letu pokazali rezultati poslovanja podjetij, na Štajerski gospodarski zbornici pa pričakujejo, da bodo leto zaznamovali višji prihodki in višja dodana vrednost na zaposlenega ter manj brezposelnih.

Kot je v pogovoru za STA povedala direktorica zbornice Aleksandra Podgornik, so prve informacije s terena za zdaj zelo pozitivne. »Naše gospodarstvo je zelo usmerjeno v izvoz, zato smo veseli, da za zdaj nimamo konkretnih informacij o kakšnem resnem ohlajanju globalnega trga,« je dejala. Verjame sicer, da so podjetja v regiji tudi na to možnost bolje pripravljena kot ob prejšnji krizi.

Pomemben letošnji dosežek odprtje avtoceste do Gruškovja

Med za regijsko gospodarstvo pomembnimi dosežki leta je omenila predvsem nedavno odprtje avtoceste do Gruškovja, saj je marsikatero podjetje doslej trpelo nepotrebne stroške zaradi zastojev na stari cesti.

Podgornikova je spomnila tudi na mariborsko letališče, katerega razvoj zbornica zelo podpira, zato obžaluje, da že nekaj časa znani načrti doslej še niso zaživeli. Veseli pa jo, da je država končno začela postopek sprememb državnega prostorskega načrta, kar bo omogočilo nadaljnji razvoj letališča, ne le za potniški, pač pa tudi za tovorni promet, poroča STA. 

Regijsko gospodarstvo zaznamovala tudi Magna v Hočah

Regijsko gospodarstvo je zaznamovala tudi naložba kanadsko-avstrijskega avtomobilskega giganta Magna v Hočah, ki naj bi zaživela v naslednjih mesecih in pomeni veliko tujo investicijo. Zaradi nje že zaznavajo veliko priložnosti tudi za druga podjetja, ki prav zaradi Magne že iščejo možnosti v regiji. 

»Prepričani smo, da ne bo ostalo zgolj pri lakirnici, pač pa celovitem razvoju tega podjetja tudi na področje proizvodnje električnih avtomobilov,« pravi Podgornikova.

Sprememba odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča

Med pozitivnimi dogodki za mariborsko gospodarstvo je omenila spremembo odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, ki je prepolovila višino tega prispevka za industrijske hale. 

S tem so podjetjem omogočili nižje stroške, skupaj na ravni dveh milijonov evrov letno. To bodo zdaj skušali doseči tudi v drugih občinah, kar bi bila dodatna spodbuda za podjetnike, da denar vložijo v svoj razvoj.

Kovinsko-predelovalna industrija prinaša največje prihodke

Kovinsko-predelovalna industrija v regiji z velikimi podjetji, kot sta Impol in Talum, ostaja tista, ki prinaša največje prihodke, z novimi župani pa želijo po lokalnih volitvah na zbornici začeti tudi pripravo skupne razvojne strategije in večjega povezovanja na področju turizma, poroča STA. 

Glede problematike pomanjkanja kadrov Podgornikova poudarja, da je ta v njihovi regiji še bolj očitna tudi zaradi bližine Avstrije, kjer je med drugim delovno-pravna zakonodaja bistveno drugačna kot pri nas, delodajalci pa občutno manj obremenjeni in lahko bolj nagrajujejo zaposlene.

Lastniško preoblikovanje podjetij

Leto 2018 je prineslo tudi lastniško preoblikovanje nekaterih podjetij. Medtem ko Mariborska livarna Maribor še vedno čaka na nujno potreben prihod strateškega vlagatelja, so novega slovenskega lastnika dobili v Tovarni olja Gea, konec leta pa je v znamenju skorajšnjega prevzema Perutnine Ptuj iz ruskega v roke ukrajinskega kapitala, poroča STA. 

Med uspešnejšimi prevzemnimi zgodbami iz preteklosti je po besedah Podgornikove tista v SwatyCometu, ki se je letos preimenoval v Weiler Abrasives in tako dokončno prevzel identiteto svojega ameriškega lastnika.

Za podravskim gospodarstvom uspešno leto

Tudi trendi na trgu dela v regiji kažejo na to, da je za podravskim gospodarstvom uspešno leto, čeprav realno sliko še vedno nekoliko izkrivljajo številne dnevne migracije delavcev v sosednjo Avstrijo. Vseeno pa vsaj na mariborskem območju brezposelnost ostaja nad slovenskim povprečjem, saj je po zadnjih podatkih znašala 9,7 odstotka.

Kot je za STA povedala Mirjana Zgaga iz mariborske območne službe zavoda za zaposlovanje, so konec novembra beležili 10.342 brezposelnih, kar je za 6,4 odstotka manj kot novembra lani. Trend delovne aktivnosti se je tako tudi na tem območju povečal, saj se je število po podatkih iz septembra v primerjavi z istim obdobjem lani povečalo za 2,3 odstotka.

»Še vedno smo sicer regija z nadpovprečno brezposelnostjo, a v primerjavi s časi, ko je recimo Maribor beležil kar 19-odstotno stopnjo brezposelnosti in je bil deležen posebnih ukrepov države, je slika danes veliko boljša,« poudarja Zgaga.

Delodajalci letos prijavili potrebe po 18.217 delavcih

Delodajalci so tako letos doslej skupaj prijavili potrebe po 18.217 delavcih, kar je 12,6 odstotka vseh v Sloveniji, a gre pri tem tudi za taka delovna mesta, ki jih zaradi pomanjkanja kadrov ne uspejo zapolniti. Veliko je povpraševanja na področju predelovalne dejavnosti, predvsem kovinarstva, v gradbeništvu, v zadnjem času pa je na tretjem mestu že iskanje delovne sile v zdravstvu in socialnem varstvu.

Sicer pa med občinami v statistiki še vedno najbolj izstopa mariborska, kjer je brezposelnost 12,3-odstotna, nekaj manj kot desetodstotno stopnjo beležijo v občini Kungota, najnižjo stopnjo pa imajo v občini Sv. Jurij v Slovenskih goricah, kjer je ta znašala le 3,6 odstotka, poroča STA. 

Na Ptuju statistika ugodnejša od slovenskega povprečja

Še veliko boljša pa je slika na ptujskem območju, kjer je bilo po podatkih s konca novembra 2718 brezposelnih, kar pomeni okoli sedem odstotno stopnjo brezposelnosti. Ptujska regija je tako edina v severovzhodnem delu Slovenije, kjer je statistika ugodnejša od slovenskega povprečja, poroča STA. 

Po besedah direktorja območne službe za zaposlovanje Tomaža Žirovnika gre to pripisati zlasti nekoliko večjemu povpraševanju po delavcih v lokalnem okolju, pa tudi v sosednjem Pomurju in Avstriji, ki je za iskalce zaposlitve z njihovega območja še vedno zelo aktualna.

Tudi za leto 2019 so delodajalci po njegovih besedah precej optimistično razpoloženi in napovedujejo rast zaposlovanja za vsaj tri do štiri odstotke. Najprej jim bodo skušali zagotoviti domačo delovno silo, po potrebi pa tudi delavce iz drugih delov Slovenije, poroča STA. 
 

Komentarji (1)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kateri veliki ptič je najbolj značilen za Prekmurje?

Janezek (nepreverjen)

Seveda je manj, če pa večina dela po tujini.

Starejše novice