Slika je simbolična.
Ustavno sodišče je presodilo, da je bil vladni odlok, ki je za zaposlene v državni upravi uvajal pogoj preboleli ali cepljeni (PC), v neskladju z ustavo.

Ustavni sodniki so ugotovili, da je pogoj PC primerljiv z uvedbo obveznega cepljenja, kar pa bi bilo treba urediti v skladu z zakonom o nalezljivih boleznih.

Pogoj PC v državni upravi neskladen z ustavo

V skladu z vladnim odlokom, ki naj bi začel veljati s 1. oktobrom, bi morali zaposleni v državni upravi, ki želijo delo opravljati v prostorih delodajalca, izpolnjevati bodisi pogoj prebolelosti bodisi pogoj cepljenosti, medtem ko se iz t. i. pogoja PCT izloči T, torej možnost testiranje.

Ta pogoj bi veljal veljal za ožjo državno upravo (ministrstva, organi v sestavi, inšpekcije, policija, vojska in upravne enote), in ne za celoten javni sektor.

Zaradi pogoja PC v državni upravi je bilo na ustavno sodišče vloženih več ustavnih pobud, konec septembra pa je ustavno sodišče izvajanje odloka zadržalo.

Čeprav odlok ni več v veljavi, je ustavno sodišče o njem vsebinsko odločalo in sedaj na pobudo Policijskega sindikata Slovenije odločilo, da je določba o pogoju PC v državni upravi v neskladju z ustavo.

Sodišče je ugotovilo, da je šlo za določitev delovnopravnega pogoja za opravljanje dela v državni upravi in zato za položaj, ki je bil v bistvenem primerljiv s položaji, ko je cepljenje določeno kot delovnopravni pogoj za opravljanje različnih vrst del oziroma poklicev.

Ukrep ni bil sprejet v skladu z zakonskimi zahtevami

Kot navaja ustavno sodišče, pravno podlago za urejanje tovrstnega cepljenja pomenita 22. člen v zvezi s 25. členom zakona o nalezljivih boleznih, ki urejata različne vrste (obveznih) cepljenj.

Ustavno sodišče je presodilo, da izpodbijani ukrep, ki ga je sprejela vlada z odlokom za zaposlene v državni upravi, ni bil sprejet v skladu z zakonskimi zahtevami oziroma pogoji, ki jih za določitev cepljenja zaposlenih določa zakon o nalezljivih boleznih (ZNB). Zato je odločilo, da je 10.a člen odloka v neskladju z drugim odstavkom 120. člena ustave.

Ustavno sodišče se s to odločbo ni opredelilo do vprašanja, ali bi bil presojani ukrep, če bi bil odrejen na ustrezni zakonski podlagi, ustavno dopusten z vidika načela sorazmernosti in načela enakosti pred zakonom.

Kot opozarjajo na ustavnem sodišču, njihova odločitev tako ne pomeni, da je cepljenje zaposlenih kot pogoj za opravljanje določenih dejavnosti ali poklicev nesorazmeren ukrep, pač pa pomeni, da bi bilo treba ta ukrep urediti v skladu z ZNB, ki za cepljenja določa pravila in postopek.

Kakšna je razlika z uvedbo pogoja PC v Avstriji?

Ustavno sodišče je opozorilo tudi, da izpodbijana določba 10.a člena odloka ne omogoča primerjave s pogojem PC, kot je uveden v Avstriji, saj je avstrijski zakonodajalec sprejel zakon, s katerim je ustvaril izrecno in posebno zakonsko podlago za sprejemanje tovrstnih pogojev. Poleg tega je avstrijska ureditev tudi po vsebini bistveno drugačna, kot je bila izpodbijana slovenska ureditev.

V Avstriji se s pogojem PC omejuje predvsem določeno javno življenje, v Sloveniji pa je bil pogoj PC uveden z ukrepom izvršilne veje oblasti in izključno za dostop do dela, in še to samo za zaposlene v državnih organih, so še zapisali v obrazložitvi odločbe.

Odločbo je ustavno sodišče sprejelo s šestimi glasovi proti trem. Sodnika Klemen Jaklič in Rok Svetlič sta dala odklonilni ločeni mnenji, pritrdilna ločena mnenja pa so dali Špelca Mežnar, Katja Šugman Stubbs, Rok Čeferin, Rajko Knez in Marijan Pavčnik.

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kateri veliki ptič je najbolj značilen za Prekmurje?

Starejše novice