Poklukar: Epidemija ni zdravstven, ampak družben problem.

Minister za zdravje Janez Poklukar je v pogovoru za STA dejal, da ob 70-odstotni precepljenosti v državi ne bi govorili o omejevalnih ukrepih, pač pa o odpiranju države. »Dejstvo je, da napovedi niso dobre, epidemijo covida-19 moramo vsi skupaj ustaviti, sicer jo bomo z res drastičnimi ukrepi in tega si nihče ne želi,« je napovedal.

Med Slovenci pomanjkljiva kultura cepljenja

Razlogi, zakaj v Sloveniji do poletja nismo dosegli 70-odstotne precepljenosti proti covidu-19, so po ministrovi oceni številni, niso pa enoznačni ali enostavni. Med njimi sta tudi pomanjkljiva kultura cepljenja in vprašanje solidarnosti.

»Kljub temu da imamo pri nas zdravstveni sistem, ki temelji na principu solidarnosti, smo ob razlagi solidarno pri pristopu k cepljenju zgrešili pomen te besede. Solidarno pomeni, da se cepiš za tiste, ki se ne morejo. Tega v Sloveniji ne razumejo vsi tako,« je dejal.

Samo z zadostno precepljenostjo ne bo drastičnih ukrepov

Verjame, da še ni prepozno za dosego dovolj visokega deleža cepljenih prebivalcev. Pri tem kot pomembno vidi tudi vlogo osebnih zdravnikov, ki jim ljudje zaupajo.

»Verjamem, da ne bo nihče od osebnih zdravnikov nad nobenim od svojih bolnikov obupal, tudi če danes še ni cepljen. Za vsakega je priložnost, za vsakega je cepivo,« je dejal. Po njegovih besedah je ključno, da zamujeno nadoknadimo v septembru: »Samo 70-odstotna precepljenost nas po vseh scenarijih drži pod nivojem, ko ne bo potrebnih nekih drastičnih ukrepov, ki jih ni bilo čez poletje.«

Epidemija ni samo zdravstven problem

»Zakaj zahodnoevropske države sproščajo ukrepe? Zato ker so 70-odstotno precepljeni, ker se zavedajo, da ni to samo doprinos k zdravstvu, ampak je ključnega pomena v vseh segmentih v družbi, od kulture, šolstva do gospodarstva, kjer se ohranja delovna mesta in plače. Slovenci epidemijo še vedno doživljajo kot zdravstven problem, pa ni. Epidemija je družben problem. Zdravstvo se samo sooča s posledicami,« je opozoril.

S stroko trenutno preigravajo možnosti, kakšne ukrepe sprejeti za naslednji teden, in predlagani semafor ukrepov vsak dan večkrat usklajujejo, tudi od gospodarstva dobivajo številne pobude.

»Ni preprosto. Ukrepi morajo biti sorazmerni, tako v povezavi drug z drugim kot med dejavnostmi, po drugi strani morajo biti izvedljivi,« je dejal. Kateri ukrepi vse bodo vključeni v semafor, ni želel razkriti. »Niti ne vem, če bo na koncu šest faz, preigravamo različne scenarije,« je dejal. Po njegovih besedah je cilj, da zaprtje države in omejitveni ukrepi ne bodo veljali za cepljene proti covidu-19.

Nujno potrebno zvišati raven zaščite s tretjim odmerkom

Ob tem je izpostavil dejstvo, da če hospitalizacijo potrebuje en cepljen na tri necepljene, to pomeni, da ob višji precepljenosti prebivalstva bolnišnične oskrbe ne bi potrebovalo 200 ali 240 bolnikov, ampak 80. »To je bistvena razlika v rezervi, kaj zdravstvo zmore.«

Podatkov o tem, da med tistimi, ki so cepljeni, a so kljub temu hospitalizirani, prevladujejo takšni, ki so bili cepljeni z določeno vrsto cepiva, Poklukar nima. Dejstvo je, da cepivo, tako kot mnoga druga, ni 100-odstotno učinkovito, sčasoma tudi pada zaščita po cepljenju.

Zato je po njegovem mnenju treba nujno zvišati raven zaščite s tretjim odmerkom, kar je minuli teden priporočila posvetovalna skupina za cepljenje.

»Želim si, da bi se tudi tisti, ki so se cepili pred marcem, cepili čim prej, pa tudi vsi starejši od 70 let, ki so najbolj ogroženi,« je dejal.

Tudi sam se po dveh odmerkih AstraZenece namerava cepiti tudi tretjič.

Potrebno se je zavedati posledic obveznega cepljenja

Ob vprašanju možnosti uvedbe obveznega cepljenja vsaj za nekatere skupine ljudi, za kar dobiva pobude tudi iz zdravstva, opozarja, da se je treba zavedati posledic takega ukrepa in odgovoriti na vprašanje, kako ukrepati potem proti tistim, ki se kljub obveznosti ne bodo cepili. Tako se trudijo sprejemati takšne ukrepe in odloke, ki so izvedljivi, in ne bi dodatno zaostrovali razmer v družbi.

Hkrati priznava, da dobiva vse več klicev ljudi, ki menijo, da so necepljeni pozitivno diskriminirani. Odgovor na te pomisleke pa pričakuje tudi od varuha človekovih pravic in drugih institucij, ki se lahko izrekajo o varstvu človekovih pravic.

Jeseni dva nova razpisa za skrajšanje čakalnih vrst

V pogovoru za STA se je minister dotaknil tudi razpisa za skrajševanje čakalnih vrst. Napovedal je, da bodo jeseni objavili dva nova razpisa, saj v okviru obstoječega za tri storitve niso dobili izvajalca. Prav tako bodo objavili razpis za nove storitve, vključiti želijo zlasti za prve specialistične preglede.

»Kako bo epidemija vplivala na vse skupaj? Če se bomo 70-odstotno precepili, skoraj nič,« je ocenil.

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kako je ime prekmurskemu glasbeniku Kreslinu?

Starejše novice