V Celjskih mesninah se zanimajo za nakup Ptujske kleti. Pogovore z vodstvom Perutnine Ptuj, lastnice kleti, so začeli že lani, nadaljevali jih bodo ta mesec.

V Perutnini Ptuj so za Slovensko tiskovno agencijo razkrili le, da se glede Ptujske kleti nanje obračajo različni investitorji. Skladno z interno politiko podrobnejših informacij v tej fazi niso dali. Ptujsko mesnopredelovalno podjetje je sicer od konca lanskega leta v lasti ukrajinske skupine MHP.

Direktor Celjskih mesnin Izidor Krivec je potrdil, da so Perutnini Ptuj že oddali zavezujočo ponudbo za prevzem, vendar podrobnosti tudi on ni želel razkriti: »Čakamo odločitev prodajalca, nikomur pa se nikamor ne mudi.«

Če bo do prevzema res prišlo, bi se po ocenah Izidorja Krivca prihodki Celjskih mesnin na letni ravni povečali za tri do štiri milijone evrov, število zaposlenih pa bi se z okoli 450 povzpelo na več kot 470. Ptujska klet je lani sicer ustvarila 3,6 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje. Čisti dobiček je dosegel skoraj 342.000 evrov, medtem ko je leto prej klet poslovala s pozitivno ničlo.

Izidor Krivec je spomnil, da so Celjske mesnine pred leti že kupile klet Radgonske gorice, potem še dve pršutarni na Krasu ter lani celjsko podjetje za predelavo in prodajo mesa in mesnih izdelkov Ledas. »Verjamemo, da bo v prihodnosti treba še veliko storiti na konsolidaciji slovenske živilske industrije, torej na združevanju podjetij,« je pojasnil direktor Celjskih mesnin. Napovedal je, da bi s prevzemom tako klet Radgonske gorice kot Ptujska klet postali uspešnejši, saj da je med njima veliko sinergij.

»Arhiva ima vrednost samo skupaj s kletjo«

Ptujska klet sodi med najstarejše slovenske vinske kleti; njeni začetki segajo v leto 1239, ko so vinsko klet pod svojim ptujskim samostanom postavili minoriti. V skoraj osmih stoletjih letih se je zamenjala cela vrsta lastnikov. Po drugi svetovni vojni so klet nacionalizirali, kasneje je postala del Kmetijskega kombinata Ptuj in nato prešla pod okrilje Perutnine Ptuj. Ptujska klet se ponaša z bogato zbirko arhivskih vin, ki so jo med drugo svetovno vojno v strahu pred plenilci kar zazidali. V zbirki je tudi najstarejše slovensko vino – Zlata trta iz leta 1917.

Bi ob morebitnem prevzemu lahko prišlo do »razprodaje« arhivskih vin, podobno kot pred nekaj leti v mariborskem Vinagu? Izidor Krivec je razložil, da je arhiva vredna toliko, kolikor je zanjo moč iztržiti: »Da so arhivska vina nevemkakšne vrednosti, je samo fama. Vzdrževanje arhive je strašno breme, arhiva je prej strošek kot kaj drugega. Sama po sebi ni vredna nič; vrednost ima samo skupaj s kletjo, s katero ustvarjaš neko zgodbo. Če s prodajo arhivskih vin iztržiš toliko, da lahko arhivo vzdržuješ v primerni kondiciji, si uspešen.«

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Priimek aktualnega predsednika države?

Starejše novice