V vsakem gospodinjstvu se najde veliko možnosti za manjšo rabo energije in posledično manjši znesek na položnicah. Kljub temu pa z električno energijo ne ravnamo racionalno. V nadaljevanju navajamo največje potratne navade Slovencev.

Znotraj raziskave energetske učinkovitosti Slovenije – REUS 2019 so 1000 slovenskih anketiranih gospodinjstev spraševali o tem, katere potratne navade, povezane z rabo energije, prepoznajo v svojem gospodinjstvu. 

Kot najbolj potratna navada slovenskih gospodinjstev je prevelika odvisnost od osebnega avtomobila, čemur je pritrdilo 56 odstotkov anketiranih gospodinjstev. Tej sledijo še druge potratne navade, kot so ... 

  • Na drugem mestu: elektronske naprave (TV, računalniki, tiskalniki), ki so večinoma prižgane tudi, ko jih ne uporabljamo (43 odstotkov).
  • Tretje mesto so zasedli gospodinjski aparati, ki jih 34 odstotkov slovenskih gospodinjstev vključuje, ne glede na višjo tarifo.
  • Na četrtem mestu so luči, ki jih 18 odstotkov slovenskih gospodinjstev ne ugaša, čeprav ni nikogar v prostoru.
  • Vzdrževanje temperature v stanovanjih, ki omogoča, da smo v kratkih rokavih tudi v času ogrevane sezone (16 odstotkov).
  • Ne želimo, da kdorkoli spremlja vklapljanje električnih naprav v našem domu (14 odstotkov).
  • Odpiranje oken v času gretja (sedem odstotkov).
  • Hlajenje prostorov s klimatsko napravo tudi, ko to ni nujno potrebno (štirje odstotki).

Čemu pa smo se Slovenci pripravljeni odreči?

V raziskavi REUS 2019 jih je zanimalo tudi, katerim potratnim navadam, povezanim z električno energijo so se slovenska gospodinjstva pripravljena odreči. 

Največje število ljudi, kar tri četrtine anketirancev, bi se najlažje odreklo nepotrebni razsvetljavi, kjer se je ne potrebuje. Udobju in fleksibilnosti, ki jo omogoča osebni avtomobil, bi se odrekla le slaba petina (18 odstotkov).

Navajamo še pripravljenost za odrekanje preostalim potratnim navadam:

  • 57 odstotkov slovenskih gospodinjstev bi se bilo pripravljeno odreči delovanju elektronskih naprav, ko jih ne uporabljamo.
  • 45 odstotkov gospodinjstev bi se lahko odreklo pregrevanju prostorov oziroma temperaturi nad 23 stopinj Celzija v bivalnih prostorih v času ogrevalne sezone. 
  • Uporabi gospodinjskih aparatov v času najvišje porabe elektrike bi se bilo pripravljeno odreči 44 odstotkov gospodinjstev.
  • Pretiranemu hlajenju prostorov v poletnem času 36 odstotkov gospodinjstev.
  • Predolgemu prezračevanju v času ogrevalne sezone 35 odstotkov slovenskih gospodinjstev.

Znanstvene študije so dokazale, da se na pobude na področju varčevanja oziroma učinkovitega ravnanja z energijo odzove precej več ljudi, če ti razumejo zdravstvene in okoljske razloge za želeno spremembo. Zato je pomembno, da smo opremljeni z razumevanjem in motivacijo, saj bomo le tako pripravljeni, da spremembi ravnanja posvetimo določeno pozornost in čas.

Vremenske razmere, kot posledica klimatskih sprememb, in onesnaženost zraka že prispevata k večji ozaveščenosti in boljšemu razumevanju, če pa k temu dodamo še finančni vidik, lahko govorimo o bolj celovitem razumevanju. 

Učinkovito ravnanje z energijo pomeni številne pozitivne učinke: od prispevanja k obvladovanju podnebnih sprememb, zmanjševanju negativnih vplivov na okolje in zdravje, zmanjšanju potreb po umeščanju novih energetskih objektov v prostor in nenazadnje tudi izboljšanju kakovosti življenja ob hkratnem zmanjšanju stroškov za energijo. 

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Priimek aktualnega predsednika države?

Starejše novice