Sledenje stikom in izdajanje karanten je zelo pomembno pri omejevanju prenosov, uspešnost ukrepov je mogoče posredno delno ocenjevati tudi s pomočjo podatkov o mobilnosti.

Raziskovalke in raziskovalci Inštituta za biostatistiko in medicinsko informatiko (IBMI) Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani so analizirali podatke o mobilnosti in epidemiološkem sledenju stikov v spomladanskem in jesenskem valu epidemije covid-19. Med drugim so ugotovili, da je sledenje stikom in izdajanje karanten zelo pomembno pri omejevanju prenosov. 

Od ene najmanj do ene bolj prizadetih držav

Slovenija je bila v prvem valu epidemije ena izmed najmanj prizadetih držav v Evropi. V začetku decembra pa je zasedla prvo mesto na svetu po številu dnevnih smrti na milijon prebivalcev zaradi covid-19. 
 

Kaj smo jeseni delali drugače kot spomladi?

Od kod tako različna uspešnost pri spopadanju z epidemijo? Da bi odgovorili na to vprašanje in razložili razlike v poteku epidemije, so raziskovalke in raziskovalci analizirali podatke o mobilnosti in epidemiološkem sledenju stikom. 

Zakaj je pomembna ravno mobilnost?

V epidemiji, ko se po skupnosti širi nalezljiv virus, so zanimivi predvsem podatki, ki opisujejo stike med ljudmi. Raziskovalci so uporabili podatke o mobilnosti, ki jih je Google javno objavil v drugem valu epidemije. V raziskavi so bile oblikovane tri kategorije mobilnosti.

  • stanovanjske soseske,
  • delovna mesta in
  • drugi opravki.

Iz teh podatkov izhaja, da večje spremembe v mobilnosti prebivalstva sovpadajo z datumi sprejetja nekaterih ukrepov o omejitvi zbiranja ljudi, razglasitvi epidemije, zaprtju šol, vrtcev, javnega prevoza, gostinskih lokalov, hotelov.

Spremembe mobilnosti po posameznih kategorijah za celotno Slovenijo. (VIR: Sledilnik za covid-19)

Tako vidimo, da je v tem obdobju poraslo gibanje v stanovanjskih soseskah, medtem ko se je znižalo gibanje na delovnih mestih oziroma pri drugih opravkih.

Največje zmanjšanje smo v Sloveniji dosegli spomladi, ko smo mobilnost, povezano z delovnimi mesti, znižali za polovico, mobilnost, povezano z drugimi opravki, pa kar za 60 odstotkov, kar sovpada tudi z uvedbo ukrepov, kažejo podatki Sledilnika za covid-19.

Nekoliko manjša znižanja je možno opaziti tudi v novembru.

Kako močno je mobilnost povezana z razvojem epidemije? 

Izkaže se, da je mobilnost pomemben dejavnik razvoja epidemije. Ker so vse tri komponente mobilnosti med seboj močno povezane, strokovnjaki ne morejo enostavno sklepati o pomembnosti posamezne kategorije. Lahko zgolj rečejo, da se nakazuje, da mobilnost v stanovanjskih soseskah ni tako pomembna, kot sta pomembni mobilnost na delovnih mestih in pri drugih opravkih, kažejo podatki Sledilnika za covid-19.

Rezultati modelov za različne scenarije razvoja epidemije. (VIR: Sledilnik za covid-19)

Če bi bila mobilnost jeseni enaka kot spomladi …

V simulaciji so raziskovalci privzeli dejanski potek dogodkov v Sloveniji, a so doseženo raven mobilnosti v začetku novembra zamenjali z optimalnim znižanjem. V tem scenariju simulacija pokaže, da bi skupno število smrti v drugem valu do začetka decembra uspeli znižati za 30 odstotkov.

Model torej pokaže razplet, kjer bi bilo na stotine manj smrti, hkrati pa nakaže, da je bil dejanski datum začetka zapiranja države (26. 10. 2020) prepozen, saj zaradi že doseženega razmaha epidemije v tistem obdobju teoretično zmanjšanje skupnega števila smrti za več kot 30 odstotkov takrat ni bilo več dosegljivo.

Če bi ukrepali hitreje …

Še precej bolj pomemben dejavnik kot samo zmanjšanje mobilnosti je ukrepanje ob pravem času. Če bi enako zmanjšanje mobilnosti, kot smo ga dosegli v novembru, z ukrepi sprožili že sredi septembra, bi po modelu lahko imeli kar 80-odstotno zmanjšanje števila smrti. 

Vsakršno odlašanje sprejetja ukrepov na kasnejši čas pomeni neizogibno potrebo po dodatnih, še dalj časa trajajočih ukrepih, ki močno omejijo stike.

Kako pomembno je pravočasno izdajanje karanten? 

Raziskovalci lahko simulirajo tudi, kako bi potekala epidemija, če bi ves čas uspeli enako učinkovito slediti stikom in odrejati karantene. V tem primeru bi ob enakem času sprejetja ukrepov in enaki uspešnosti omejitev zmanjšali smrtnost za kar 75 odstotkov. A tu gre za povsem hipotetičen izračun, saj je enako učinkovitost sledenja stikom pri tako velikem številu potrjenih primerov v praksi verjetno težko zagotavljati. 

Sledenje stikom in izdajanje karanten je zelo pomembno, zato je smiselno vanj vložiti ustrezne vire.

Kako je trenutno stanje povezano z mobilnostjo in epidemiološkim sledenjem stikom?

Raziskovalci ugotavljajo, da je trenutno stanje epidemije predvsem rezultat prepozno sprejetih in nesorazmernih ukrepov za zajezitev v jeseni. Zaradi tega se je rast števila novih primerov povečala do take stopnje, da razmah epidemije ni več omogočal aktivnega sledenja stikom.

Ples z virusom ni prava rešitev. Obstaja boljša strategija?

Po prvem spomladanskem valu se je letos poleti v Sloveniji govorilo o tako imenovani strategiji plesa z virusom. Gre za uporabo strogih ukrepov, ko se številke zvišajo nad neko mejo, in sproščanja ukrepov, ko številke padejo pod to mejo. A ples z virusom zahteva zelo natančno časovno določene ukrepe, saj se epidemija lahko širi izjemno hitro.

Kaj lahko naredimo? 

V letu 2020 smo nihali od ene skrajnosti do druge. Raziskovalci so si ogledali scenarij, v katerem je zmanjšanje mobilnosti precej bolj zmerno, a konstantno ves čas trajanja drugega vala epidemije. Ob prisotnosti sledenja stikom potrjeno okuženih oseb in delujočega sistema napotitev v karanteno za nadzor epidemije zadostuje že 15- do 20-odstotno zmanjšanje mobilnosti glede na stanje pred pandemijo.

Kaj nas uči raziskava?

Nihanje med ekstremnimi ukrepi in popolnimi sprostitvami bi lahko nadomestili z nekoliko bolj zmernimi, a konstantnimi omejitvami stikov ter aktivnim sledenjem stikom. Cilj mora biti poiskati ukrepe, ki na vzdržen način dosežejo ustrezno raven omejitev.

Aktivno sledenje stikom pomeni izdajanje karanten posameznikom z veliko verjetnostjo okužbe. Brez aktivnega sledenja stikom moramo z ukrepi poslati v karanteno celo državo, kar zahteva izjemno stroge ukrepe, ki jih ni moč omiliti.

Raziskava ima jasne omejitve, gotovi ne moremo biti, pravijo raziskovalci. A vsekakor ne gre za ugibanje, temveč za znanstveno utemeljeno identifikacijo najpomembnejših oz. najverjetnejših napak. Ponavljanje nečesa, kar je z veliko verjetnostjo ključna napaka, pa je popoln nesmisel.

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kakšne barve je sonce?

Starejše novice