Več kot 600 novinarjev iz 150 medijev, tudi iz Slovenije, je v okviru projekta Pandorini dokumenti, ki obsega analizo 11,9 milijona datotek, začelo razkrivati finančne skrivnosti številnih, tudi svetovnih voditeljev, denimo češkega premierja Andreja Babiša.
Prav tako so v največji mednarodni novinarski preiskavi doslej odkrili skrivne posle Slovencev.
Dokumenti razkrivajo lastnike podjetij, med katerimi so tudi slovenski športniki, podjetniki, osumljenci za gospodarsko-finančni kriminal in ubežniki pred slovenskimi sodišči. Nekatera podjetja so bila vpletena v prevare potrošnikov, izmikanje premoženja pred upniki in domnevno pranje denarja.
V projektu je sodeloval tudi slovenski portal Oštro, ki je že razkril prvo zgodbo, v katero je vključen Mariborčan Marko Glinšek, lastnik kozmetičnega podjetja Lux Factor. Kaj so torej razkrili dokumenti?
Ponarejen certifikat kakovosti in prepoved prodaje
Podjetje Lux Factor že vsaj od leta 2015 v različnih spletnih trgovinah prodaja kozmetične izdelke, ki jih promovirajo estradnice, kot sta pevki Natalija Verboten in Danijela Martinović.
Njihove izdelke ste najbrž že zasledili po izstopajočih oglasih na družbenih omrežjih, saj so izdelki prek spleta naprodaj v Sloveniji, na Hrvaškem, Slovaškem, Češkem in tudi Madžarskem.
Izdelki se sicer promovirajo s trditvami o kliničnem in dermatološkem testiranju ter z izraelskim certifikatom kakovosti, za katerega pa je Oštro ugotovilo, da je ponaredek. Tudi zato je zdravstveni inšpektorat leta 2017 prepovedal prodajo kozmetičnih izdelkov Lux Factor v Sloveniji.
Mariko Glinšek se je zaradi odločbe pritožil na sodišče, pri tem pa poudarjal, da njegovo podjetje, ki bazira v Sloveniji, le opravlja kurirske storitve za podjetje Lux Factor s Sejšelov in je v celoti odgovorno za dejanja. A je mariborsko okrajno sodišče Glinška kljub temu obsodilo zaradi preslepitve kupcev.
Dosodilo mu je denarno kazen v višini desetih tisočakov, a je zaradi predhodne nekaznovanosti sodišče znižalo kazen na 6000 evrov.
Lastnik sejšelskega podjetja prav Glinšek
Kljub temu da je Mariborčan trdil, da je le opravljal storitve za podjetje s Sejšelov, je Oštro s pregledom dokumentov ugotovilo, da je lastnik podjetja, ki je bilo ustanovljeno leta 2015 na Sejšelih, prav Marko Glinšek.
»Tri leta pozneje se je v preiskavi tamkajšnjega tožilstva znašel bosanski Lux Factor. To je javnosti že znano preiskavo zoper slovenskega davčnega svetovalca Roka Snežiča, bosansko državljanko Dijano Đuđić in druge takrat razširilo tudi na Glinška, in sicer zaradi suma poskusa pranja denarja,« piše Oštro. Sumili so namreč, da naj bi prek bosanskega podjetja utajeval davke.
Pri tem je Glinšek vseskozi zatrjeval, da je bil slovenski Lux Factor le pogodbeni partner sejšelskega, kar je kanil podkrepiti s tovornim listom za 527 kilogramov izdelkov, ki naj bi jih sejšelska družba poslala v Slovenijo. A je sodišče ugotovilo, da je tudi to potrdilo ponarejeno.
Glinškovo podjetje več kot le kurir
Kozmetični izdelki Lux Factor so kljub vsemu še naprodaj v spletnih trgovinah, le podjetja, ki naj bi bila odgovorna za prodajo, so se pred Glinškovo obsodbo oktobra 2019 spreminjala.
Dokumenti razkrivajo tudi sumljivo odpiranje bančnih računov. »Ni natanko jasno, koliko davkov je Lux Factor naposled dolgoval Fursu, toda davčni inšpektorji so upravnemu sodišču predložili podatke, po katerih so med nadzorom leta 2016 in delno 2017 ugotovili za več kot 368 tisoč evrov neobračunanih davkov (z obrestmi),« piše Oštro.
Finančna uprava Republike Slovenije je odkrila, da je Mariborčan v različnih državah odpiral račune s svojim imenom, nato pa denar po poplačilu stroškov nakazal na slovaški račun sejšelskega Lux Factorja. Ti in podobni znaki so inšpektorjem povedali, da je Glinškovo podjetje več kot le kurir.
Starejše novice
