Danes je na mariborski fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede potekala prva regijsko konferenco na temo slovenskega kmetijstva in gastronomije. Beseda je tekla predvsem o možnostih doseganja ciljev za promocijo pomembnega projekta.

Dogodek je pripravila delovna skupina, ki pri kmetijskem ministrstvu pripravlja projekt Slovenija - evropska regija gastronomije 2021. Koncerenca je bila namenjena predvsem kmetom, živilskim podjetjem in zadrugam s ponudniki prehrane znotraj sistema HORECA - hotelov, restavracij in izvajalcev cateringa - ter načini za sodelovanje vseh deležnikov v severovzhodni Sloveniji v sklopu nacionalnega projekta Slovenija - evropska regija gastronomije (SERG) 2021.

Udeleženci so se seznanili s pogoji sodelovanja, možnimi načini komuniciranja in priložnostmi, ki se s projektom odpirajo na področju povezovanja kmetijstva, gastronomije in turizma v Sloveniji.

Po besedah Aleša Gačnika iz Centra za gastronomijo in kulturo vina na primorski univerzi, turistična dejavnost v povezavi z gastronomskimi doživetji ob trajnostnem gospodarjenju odpira nova delovna mesta na podeželju in dolgoročno vpliva na generacijsko prenovo. Gačnik je še poudaril, da je potrebno slovensko gastronomsko ponudbo tesno povezati s slovenskimi kmetijskimi pridelki in državo pozval, da pripravi projekta za njegovo uspešno izvedbo zagotovi dodatna in namenska finančna sredstva.

Projekt gastronomske regije, ki ga bo Slovenija prihodnje leto gostila hkrati s portugalsko regijo Coimbro, je po mnenju direktorja direktorata za hrano in ribištvo Bojana Pahorja priložnost, da obiskovalcem naše države na različnih dogodkih prestavimo našo odlično hrano, vina in izjemen turistično-gastronomski potencial.

Fedja Pobegajla iz Turistično-gostinske zbornice Slovenije pravi, da ima severovzhodna Slovenija največ priložnosti na področju odlično razvitega termalnega turizma. Predvsem na Pohorju pa tudi na področju gorskega turizma, ob tem pa ima Maribor tudi dovolj potencialov za nadaljnji razvoj mestnega turizma.
Po definiranih makrodestinacijah Slovenske turistične destinacije je severovzhod države razdeljen na alpski in termalno panonski del.

Doris Urbančič Windisch, direktorica Zavoda za turizem Maribor Pohorje pa dodaja, da ima mesto skupaj z zaledjem veliko potenciala tudi na področju gastronomskega turizma. Pri promociji v Mariboru pa na vinskem področju veliko stavijo tudi na najstarejšo trto na svetu.

V drugem delu konference pa je potekala okroga miza, na kateri so Dijana Valdhuber - Vina Valdhuber, Gašper Puhan - JRE Slovenija, Alenka Iskra -  Kooperativa Dame, Simona Strnad Vogrin - Kmetijska zadruga Rače, Janja Viher -  INNO RURAL, Marko Ponikvar - SLOREST in Tadeja Kvas Majer - MKGP poskušali odgovoriti na izzive in morebitne ovire pri sodelovanju, predstaviti kanale komuniciranja in priložnosti za obojestransko rast. 

Dijana Valdhuber, Vina Valdhuber je pojasnila, da so svečinski vinarji eni najbolj inovativnih pri nas. Svečina je vas z nekaj več kot tisoč prebivalci in številnimi odličnimi vinogradniki. V vasi imajo več kot dvajset vinskih kmetij, od tega se jih deset ukvarja s turistično dejavnostjo. “Majhnost smo izkoristili kot prednost, saj smo se že pred leti začeli povezovati,” pojasnjuje Valdhuberjeva. Kot produkt povezovanja so tudi svečinska vinska kraljica, dnevi odprtih vrat svečinskih kleti, zadnja leta pa je tudi vedno več poudarka na vinskem in kulinaričnem turizmu. Pred kratkim pa je zaživela tudi dežurna kuhinja, kar pomeni, da gostje pri njih niso nikoli lačni in žejni. 

Gašper Puhan iz JRE Slovenija pravi, da spodbujajo povezovanje za sklenjeni krog. V pripravo hrane želijo vedno vključiti najboljše lokalne surovine, kar pa vedno ni mogoče, saj se soočajo z različnimi težavami. Ena od teh je, da ni celoletne kvalitetne oskrbe z lokalnimi surovinami, prav tako je velikokrat vprašljiva kakovost. 

Alenka Iskra, Kooperativa Dame je pojasnila, da imajo na krožnikih certificirane ekološke izdelke. “Pojavlja pa se vprašanje, v kakšnem obsegu lahko certificirane pridelke gosti zaznajo kot prednost.” Vendar pa se po njenih besedah število gostov, ki jih to zanima, veča. Tudi oni pa imajo težave s celoletnim zagotavljanjem ekološko pridelanih surovin, zato si želijo več slovenske ekološko predelane hrane skozi vse leto.

Kmetijska zadruga Rače se ukvarja z mesno predelavo. Strnad Vogrin pravi, da odkupujejo izključno meso od slovenskih kmetov, prav tako pa tržijo tudi samo slovensko meso. So zaključen krog njihova vloga pa je ta, da delujejo kot povezovalni člen. Ekološko meso pošiljajo na trg preko maloprodaje, dobavljajo v okoliške šole in v verigo Ekodar. “Veliko truda smo vložili v to, da smo šole prepričali, da so v jedilnike začele vključevati ekološko pridelano meso, vendar so šole to znale sprejeti,” pravi Vogrinova. Težave imajo pri dobavi ekološke svinjine, jagnjetine in govedine pa je dovolj. 

Janja Viher iz INNO RURAL je predstavila inovativno digitalno platformo s ponudbo lokalne hrane. Trenutno so v fazi vpisovanja lokalnih ponudnikov. Aplikacija je zastavljena tako, da je uporaba prijazna o vseh, ki iščejo izdelke. Aplikacija omogoča prikaz ponudnikov, ki so najbliže naši lokaciji. Cena izdelkov ne bo vnaprej določena, o ceni se bosta dogovorila prodajalec in kupec sama. 

SLOREST je največja kuhinja pri nas, saj skuhajo več kot 40.000 obrokov na dan. Marko Ponikvar iz SLORESTA pravi, da njihovi gostje pričakujejo enako ceno za ekološka živila, kot za tista, ki to niso. Soočajo pa se tudi z zavržki hrane, ki jih je še vedno preveč. Ponikvar pravi, da če od gostov “zahtevajo”, da pospravijo krožnik in hrano, oziroma da se obnašajo kot doma, je manj zavržkov.

Tadeja Kvas Majer iz MKGP se ukvarja predvsem z zavržki hrane, ki so širši družbeni problem in predstavljajo precejšen zalogaj v prehranski verigi. 
“Na eni strani so lačni ljudje, na drugi strani pa ljudje s prekomerno težo,” pravi Kvas Majerjeva in dodaja, da je potreben premik v razmišljanju, saj je hrana dostopna praktično na vsakem koraku, zato jo tudi zlahka vržemo v smeti. Dokler bomo razmišljali, da je hrana samoumevna, jo bomo metali v smeti.

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kateri veliki ptič je najbolj značilen za Prekmurje?

Starejše novice