V pripravi so spremembe kazenskega zakonika. Tako se lahko spremeni tudi del, ki opredeljuje posilstvo. Tako ne bi bilo posilstvo le ob nasprotovanju žrtve, ampak tudi ob nejasnem soglasju vseh udeleženih oseb.

Istanbulska konvencija oziroma Konvencija Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima je bila leta 2011 odprta za podpis. Veljati je začela leta 2014. Cilj Istanbulske konvencije je izkoreninjenje nasilja nad ženskami in nasilja v družini. 

Istanbulska konvencija rodi sadove tudi v Sloveniji

Ministrstvo za pravosodje pripravlja spremembe kazenskega zakonika v delu, ki opredeljuje posilstvo. Predlog ministrstva je, da se premaknemo od modela, ki je v veljavi zdaj. Trenutno se ravnamo po modelu »samo ne pomeni ne«, kar pomeni, da mora biti jasno izraženo nasprotovanje žrtve. 

Med pobudniki je tudi Društvo za nenasilno komunikacijo, ki se zavzema, da ta zastaran model premostimo in preidemo na upoštevanje modela »samo ja pomeni ja«. Pri tem gre za afirmativno soglasje, ki temelji na tem, da je soglasje jasno izraženo s strani vseh udeleženih oseb. 

Ostali pobudniki novega modela so še Amnesty International Slovenije, Društvo SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja ter Pravno-informacijski center nevladnih organizacij.

»Tak model je za žrtve bolj ugoden. Z njim bi zmanjšali pritisk na žrtve, ker jim ne bi bilo treba več podajati izpovedi o prisili ali grožnji,« je za Ptujinfo povedala Tjaša Hrovat iz Društva za nenasilno komunikacijo

Ob sprejetim spremembam žrtvam ne bo več nujno pričati o nasilju ali dokazovati nasilja, ki je bilo nad njimi izvedeno. Bistvo spremembe je, da mora biti strinjanje z odnosom jasno izraženo.

Model »ne pomeni ne« je zgrešen tudi iz vidika, da bi naj bila telesa na voljo vedno, razen ko je nasprotovanje jasno izraženo.

Po teh spremembah bi tudi žrtve najverjetneje večkrat prijavile posilstvo. Trenutno jih ovira predvsem prepričanje, da posilstva ni, če se žrtev ni upirala ali če ni dokazov o fizičnem nasilju. 

»Sprememba zakonodaje je nujno potreben korak za ustavljanje spolnega nasilja, a samo zakonodaja ni dovolj. Zato želimo s kampanjo doseči ne le politične odločevalke in odločevalce, temveč tudi splošno javnost,« še pove Tjaša Hrovat. 

Želijo si namreč, da bi kampanja vplivala tudi na spreminjanje stališč ter odpravljanje stereotipov v širši javnosti. Hrovatova poudarja, da se morajo vsi zavedati, kako pomembno je soglasje za kakršno koli spolno aktivnost. 

Soglasje je lahko dano tako z besedami kot z dejanji, dokler ta jasno kažejo, dovoljenje in željo po sodelovanju v spolni aktivnosti. Privolitev ni, če kdo molči ali ne reče ne. 

»Privolitev v spolni odnos mora trajati skozi celoten spolni odnos in glede vseh oblik spolnega odnosa. Oseba si lahko tudi kadarkoli premisli,« še doda. 

Ker je želja društev, da se ne spremeni le zakonodaja, temveč tudi splošna miselnost pa so v projekt vključene tudi razne slovenske znane osebnosti. Tako so svoje izjave podale že tudi osebnosti, kot so Lado Bizovičar, Boštjan Nipič - Nipke, Peter Poles, Metka Albreth in še mnogi drugi. 

»Dokazano je, da šok in strah hromita, tako naše noge, s katerimi ne moremo bežati, tako naše roke, s katerimi se ne moremo niti braniti. Hromita tudi naše glasilke, s katerimi ne moremo niti govoriti ali prositi za pomoč,« je v okviru akcije povedala tudi radijska voditeljica Ivjana Banić in poudarila, da je ravno zato pomembna sprememba zakonodaje.

Peticijo za »samo ja pomeni ja« lahko podpišemo vsi. Naslovljena je na ministrstvo za pravosodje, s svojim podpisom pa izkažete podporo spremembi zakonika. Podpisi se zbirajo tukaj

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Priimek aktualnega predsednika države?

Starejše novice