Politika in javnost ustanovitvi pokrajin v Sloveniji po nekaterih ocenah naklonjena kot še nikoli, skupina strokovnjakov predstavila osnutek zakona.

Prizadevanja za ustanovitev pokrajin v Sloveniji segajo dvajset let v preteklost in zamisel tudi po zadnjem, neuspešnem poskusu uresničitve pred dobrim desetletjem ni zamrla. Pravzaprav se je razprava na območju nedavno znova razvnela, nedavno pa so na tem področju stekle nove aktivnosti.

Skupina strokovnjakov pod vodstvom Boštjana Brezovnika z mariborske pravne fakultete je namreč pripravila osnutek zakona o pokrajinah, ki predvideva uvedbo 11 pokrajin, vezanih na mestne občine. 

Strokovna skupina predlaga 11 pokrajin

Skoraj 40-članska skupina, ki dela pro bono, osnutek zakona že objavlja na nedavno odprti spletni strani. Minulo sredo so na delovnem sestanku strokovne skupine za pripravo pokrajinske zakonodaje v Državnem svetu razpravljali o nadaljnjih aktivnostih.

Po besedah Brezovnika so osnutek osnovali na zakonodaji, ki je bila pripravljena v letih 2007/2008 v času ministra Ivana Žagarja, vendar je sam koncept pokrajine tokrat zastavljen nekoliko drugače. Predvsem bi po svoji organizacijski strukturi bila čim bolj približana ureditvi v občini. Kot piše STA naj bi do srede septembra pripravili še zakon o ustanovitvi pokrajin.

Skupina se je pri svojem delu osredotočila na koncept 11 pokrajin, ki bi bile po svoji osnovi vezane na mestne občine; administrativna in urbana središča. Tovrstnemu izhodišču so naklonjeni tudi v združenjih občin.

Začetek zbiranja podpisov v začetku 2020?

Predvidoma naj bi osnutke zakonodaje 17. oktobra obravnaval strokovni posvet v okviru državnega sveta. Na posvetu pri predsedniku republike, ki bi se ga udeležili predstavniki vseh političnih strank, bi nato teden dni pozneje preverili, ali obstaja zadostna politična volja za nadaljevanje postopka.

V nadaljevanju je načrtovana javna razprava in v začetku prihodnjega leta začetek zbiranja podpisov podpore k predlogoma obeh zakonov. Ljudska iniciativa bi predložila 5.000 podpisov volivk in volivcev, s strokovnim predlogom pa bi se izognili političnim preigravanjem.

Po trenutnih planih bi državni svet kot nevtralno telo v sodelovanju s strokovnjaki projekt skušal pripeljati do točke širšega konsenza, ki bi omogočal njegovo realizacijo. Šele nato bi se zadeve lotila vlada in poslanske skupine v DZ. 

Predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca ob tem opozarja, da sta ključnega pomena predvsem soglasje v lokalnih skupnostih in podpora županov, a obenem ocenjuje, da politična klima ter odnos javnosti zamisli nikoli nista bila bolj naklonjena, kot prav v tem trenutku.

Ivan Žagar, ki je kot minister za lokalno samoupravo in regionalno politiko pred leti že poskušal s podobnim projektom, ocenjuje, da tega ni mogoče izvesti brez sodelovanja vlade, skupaj z nekaterimi strokovnjaki pa tudi poudarja, da je najbolj pomembno vprašanje, katere pristojnosti sploh prenesti na pokrajine; šele nato se je po njegovem smiselno posvečati številu, imenom in sedežem samih pokrajin.

Strokovna skupina se bo sicer znova sestala že 20. avgusta, ko bo obravnavala predloge za dopolnitev osnutka zakona, septembra naj bi se medtem odvili regijskimi posveti v organizaciji združenja občin.

Vse torej kaže, da se prizadevanja za ustanovitev pokrajin krepijo, ali je volje resnično dovolj za drugačen izid kot leta 2008, pa bi lahko nakazali že pogovori, ki se obetajo v prihodnjih mesecih.

Komentarji (1)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Priimek aktualnega predsednika države?

Ptuj (nepreverjen)

je bilo hrvasko mestece ...

Starejše novice