Kljub velikim napovedim kitajskih investitorjev v Sloveniji, je njihova prisotnost pri nas komajda zaznavna. Tudi v Mariboru so kitajske zgodbe v veliki meri le neizpolnjene obljube.

Kitajski investitorji so v Mariboru znani predvsem po velikopoteznih načrtih. Pred dvema letoma so napovedali 300 milijonov evrov vlaganj in 11 rednih letalskih povezav še v letu 2017. Mariborsko letališče so vključili v iniciativo Ena cesta en pas in ob robu vrha 16+1 sta nato izvršni podpredsednik največjega gradbenega podjetja na svetu China State Construction Engineering Huang Kesi in prokurist SHS Aviation Marko Gros novembra 2017 podpisala sporazum, po katerem naj bi v razvoj letališča vložili kar 660 milijonov evrov.

Premier Marjan Šarec se bo 11. in 12. aprila udeležil novega vrha 16+1, ki bo tokrat v Dubrovniku, tam pa se bo Xi Jinping srečal z voditelji vzhodno- in južnoevropskih držav. Namen je jasen: utrjevati traso iniciativi ena cesta en pas. A iniciativa je za zdaj pri nas namesto vlaganj prinesla samo še obljube.

Kljub velikim napovedim sodelovanje Slovenije in Kitajske komajda obstaja. Iz podatkov za leto 2016 je razvidno, da je bilo pred tremi leti pri nas 61 podjetij v kitajski lasti, piše Delo. Ta so istega leta ustvarila 26,4 milijona evrov prihodkov od prodaje in zaposlovala 125 ljudi. Razen Hisensovega prevzema Gorenja in pogojno nakupa mariborskega letališča je gospodarsko sodelovanje torej bolj pičlo, ugotavljajo pri Delu.

Letališče bolj prazno kot kdaj prej

Mariborsko dve leti kasneje sameva kot še nikoli doslej; je brez redne letalske povezave, uporabljajo ga le zasebna letala in šolajoči se piloti švicarske letalske družbe. SHS Aviation lani državi več mesecev ni plačeval najemnine, januarja pa je odpovedal najemno pogodbo. Letališču tako grozi, da bo po izteku odpovednega roka 17. julija ostalo prepuščeno samemu sebi. Kitajski investitorji uresničitev 660-milijonskih načrtov pogojujejo s pridobitvijo koncesije za 50 let.

Čeprav so na infrastrukturnem ministrstvu Alenke Bratušek jeseni že razmišljali o razpisu za podelitev koncesije, se še niso odločili, ali bi po izteku odpovednega roka iskali novega najemnika, podelili koncesijo ali letališče celo prodali. Poleg tega še vedno ni državnega prostorskega načrta, ki bi omogočil podaljšanje steze za 800 metrov in s tem medcelinske lete.

S televizijo ni bilo nič

Tudi brez letališča se je večina kitajskih investicijskih načrtov izjalovila; tovarne baterij, ki jo je v nedogled napovedoval prejšnji župan Andrej Fištravec, niso nikoli zagnali, Kitajci so nekaj mesecev po nakupu RTS24 obupali tudi nad projektom televizije, čeprav je direktor televizijske hiše Hongbing Zhou napovedoval celo produkcijo programa z azijskimi vsebinami. Televizija sicer še oddaja, a ne ustvarja več svojega programa, zaposleni pa so dobili odpovedi.

S kitajskim kapitalom je na pogorišču Tovarne vozil Maribor zaživelo podjetje Tam Europe, kjer so s proizvodnjo avtobusov leta 2017 ustvarili 15 milijonov evrov prihodkov, a poslovali z izgubo. Dobiček so načrtovali za lani, vendar podatkov še niso razkrili.

Podjetje SHS je kupilo tudi Villo Mari, kjer pod vznožjem Pohorja oddajajo 21 apartmajev. Direktorja sta Kitajca Huakun in Lingkun Meng, ki je tudi direktor SHS Aviationa in Aerodroma Maribor.

Komentarji (2)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kateri veliki ptič je najbolj značilen za Prekmurje?

krmača (nepreverjen)

Pričakovanja so bila prevelika, kitalčki nočejo delati, da bi jim mi komandirali in nagajali ?!

STRPNEŽ (nepreverjen)

To je sedaj tisto hvaljenje Fištavca kaj vse bo naredo za Maribor , pa ta draga potovanja na Kitajsko ,tako bo tudi z Gorenjem saj kaj drugega od komunistov ni pričakovati samo izkoriščanje ,sedaj naj gre g. Kučan na Kitajsko in reši vse to

Starejše novice