Evropski uniji smo naklonjeni, samemu odhodu na volišča bistveno manj. V osveščanje in aktivacijo mladih se pisarna Evropskega parlamenta zdaj podaja tudi s pobudo Tokrat grem volit.

Maja prihodnje leto se nam obetajo volitve v Evropski parlament, ki tokrat v luči Brexita in vzpona političnega populizma, predvsem pa razmaha lažnih novic od nas terjajo še večjo mero odgovornosti.

Slovenija je ob zadnjih evropskih volitvah leta 2014 s 24 odstotki zabeležila četrto najnižjo volilno udeležbo med evropskimi državami. Med mladimi je bila udeležba še nižja, na volišča se jih je namreč odpravilo le 15 odstotkov.

Razlika je osupljiva, če ta podatek primerjamo na primer z volilno udeležbo ob referendumu za vstop v Evropsko unijo pred 15 leti, ko je glas oddalo kar 60 odstotkov volilnih upravičencev, več kot 90 odstotkov teh pa se je opredelilo za Evropo.

Mir in blaginja nista samoumevna

Zdi se torej, da smo se od Evropske unije nekoliko odtujili. Manja Toplak, vodja pisarne Evropskega parlamenta v Sloveniji, ki je v oddaji Aktualno na TV IDEA spregovorila o prihajajočih evropskih volitvah, ocenjuje, da preprosto pozabljamo, kako zelo so se naša življenja spremenila v zadnjih letih prav zaradi evropskih sredstev oziroma članstva v EU.

BDP je denimo porasel za 60 odstotkov, turizem za kar 220 odstotkov in izvoz za 200 odstotkov, ob tem pa potujemo in študiramo po Evropi brez meja.

Še posebej presenetljiv je skromen odziv volivcev, če upoštevamo dejstvo, da je glede na ankete splošno vzdušje med Slovenci pravzaprav izrazito proevropsko. 

Toda v pisarni Evropskega parlamenta v Sloveniji ugotavljajo, da nizki udeležbi botrujejo povsem malenkostni razlogi in golo pomanjkanje motivacije. Vedno kaj pride v napoto; bodisi nas od volitev odvrne slabo vreme ali drugi načrti bodisi nanje preprosto pozabimo.

Tokrat grem volit!

Prav zato so zdaj začeli z informativno kampanjo za Evropske volitve in pobudo Tokrat grem volit, ki cilja na vse, predvsem pa na mlade, razlaga Toplakova. Nagovoriti želijo predvsem veliko število neaktivnih proevropskih državljanov, jih spomniti na volitve ter jih spodbuditi k obisku na volišča.

Tako je nastala spletna stran tokratgremvolit.eu, ki omogoča preprosto registracijo, s katero se uporabniki pridružijo spletni skupnosti. Organizatorji pa jih bodo nato tik pred volitvami opomnili na glasovanje. 

Prav tako lahko vpisani s pomočjo posebne osebne povezave nagovorijo oziroma k udeležbi na volitvah pozovejo svoje prijatelje, znance in družinske člane ter tako še dodatno prispevajo k dvigu volilne udeležbe. 

Posameznike, ki bodo pri aktivaciji drugih še posebej dejavni, bodo povabili v pisarno Evropskega parlamenta v Ljubljani, kjer bodo po želji deležni vodstva, nasvetov in pomoči pri organizaciji evropskih dogodkov. Priložnost bodo torej imeli nadaljevati tudi kot aktivni ambasadorji.

Pobuda je v izjemno kratkem času, še pred uradnim začetkom naletela na odličen odziv, saj so že prvi teden v bazi zbrali več kot 60.000 prijav, razlaga vodja pisarne.

»Stvari, ki tukaj veljajo, zakonodaja, ki velja v državah članicah, se večinoma sprejme na evropski ravni. 70 odstotkov te zakonodaje, ki velja pri nas, je sprejeta na evropski ravni in se potem implementira v slovensko zakonodajo«, razlaga Toplakova in poudarja, da prav z oddajo glasu izbranemu kandidatu za evropskega poslanca sporočamo, kakšno evropsko politiko si želimo.

Izidi na volitvah v Evropski parlament so torej še kako pomembni za naše življenje v Sloveniji. Vpliv evropske politike se navsezadnje že danes odraža v povsem vsakdanjih rečeh – od poenotenih cen roaminga po Evropi do poenostavljenih spletnih nakupov in prostega prehajanja mej.

Evropa, blizu državljanom

Vloga Informacijske pisarne Evropskega parlamenta v Sloveniji je sicer predvsem približati Evropo državljanom. Veliko je torej sodelovanja z mediji, pripravljajo pa tudi številne predstavitve v okviru svojega multimedijskega centra v Hiši EU v Ljubljani na Dunajski cesti 20, kjer lahko obiskovalci na interaktiven in zabaven način spoznajo delovanje Evrope.

Velikokrat jih obiščejo šole in druge organizirane skupine. V minulem šolskem letu so v okviru projektu šola ambasadorka, sodelovali s kar 49 srednjimi šolami po Sloveniji, med drugim z Gimnazijo Franca Miklošiča Ljutomer, Gimnazijo Murska Sobota, Srednjo poklicno in tehniško šolo Murska Sobota in Ekonomsko šolo Murska Sobota.

»Odziv je zelo dober. Slovenske šole so zelo aktivne, mladi so zelo odprti za te stvari. Po naravi so čisti proevropejci,« pravi Toplakova in dodaja, da so prav zaradi tega začeli projekt tokratgremvolit.eu: »Da bi poskušali čim več ljudi, čim več idej združiti, jih čim bolj koordinirati in se povezati, da smo res kot neka skupnost. Ker smo – v srcu, v glavi smo proevropski.«

Zanimiv pogovor z vodjo Informacijske pisarne Evropskega parlamenta v Sloveniji si lahko v celoti ogledate na TV IDEA in v priloženem video posnetku.

Prispevek je nastal v sodelovanju z informacijsko točko Europe Direct Pomurje.

Komentarji (1)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kako je ime prekmurskemu glasbeniku Kreslinu?

Starejše novice