Po nekaterih ocenah naj bi jeseni prišlo do izrazitega povečanja okužb z novim koronavirusom. V tej luči preverjamo, kako je z zaščitno opremo v mariborskem kliničnem centru in zdravstvenem domu.

V Sloveniji se v zadnjem obdobju znova soočamo z večjim deležem pozitivnih primerov, po predvidevanjih pa naj bi do še večjega vala okužb prišlo jeseni, zato je vlada julija naložila ministrstvu za zdravje in Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje, da pripravita seznam trimesečnih strateških zalog medicinsko-tehničnih sredstev z namenom ocene potreb. 

Kot so zapisali, je bil namen priprave seznama trimesečnih strateških zalog medicinsko-tehničnih sredstev tudi v vhodnem podatku Zavoda Republike Slovenije za blagovne rezerve, da prične s postopki priprave in objave razpisne dokumentacije za dopolnjevanje zalog navedenih zaščitnih sredstev.

Zavod je v ta namen tudi objavil javno naročilo po rednih postopkih javnega naročanja, za razliko interventnih nakupov v času epidemije, ki so zaradi domnevnih nepravilnosti dvignili precej prahu v javnosti.

Spomnimo. Nacionalni preiskovalni urad je pred časom na podlagi podanih ovadb in sumov o korupciji pri nabavi zaščitne opreme celo opravil hišno preiskavo pri ministru za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravku Počivalšku.

Potrebe velikanske

Z vlade so uredništvu Mariborinfo posredovali dokumentacijo, ki razkriva, koliko zaščitne opreme bo potrebne v zdravstvu, občinah, kritični infrastrukturi, silah za zaščito, reševanje in pomoč ter v državnih organih. 

Seznam tako med drugim razkriva, da je za tri mesece potrebnih zgolj v zdravstvu na primer kar 1,2 milijona FFP2 zaščitnih mask, za navedene je recimo Zavod Republike Slovenije za blagovne rezerve od podjetja Medicop odštel 6,24 evra po kosu.

Potrebnih je tudi čez 8,5 milijona kirurških mask oziroma mask tipa 1,2 in IIR, pa tudi 6,1 milijona kosov rokavic.

Skratka, finančni zalogaj za zdravstvo je precejšen. 

Vir: Ministrstvo za obrambo

»V oceno je zajeta zdravstvena dejavnost na primarnem nivoju (vstopne ambulante covid), bolnišnično zdravljenje, izvajanje zdravstvene dejavnosti v socialno varstvenih zavodih, potrebe v lekarniški dejavnosti ter ostalih zavodih, ki spadajo v kritično infrastrukturo zdravstva. Predpostavke za oceno potreb temeljijo na projekciji trajanja epidemije s povprečnim številom zdravljenih v bolnišnicah do 150 pacientov na dan, 50 pacientov na dan v intenzivni negi, s povprečno okuženimi 150 pacienti z blagimi simptomi v domovih za starejše občane ter s podobnim število intervencij na terenu v okviru covid-19 in izvajanju nujne medicinske pomoči. Predpostavke o potrebni zaščitni opremi temeljijo tudi na strokovnih smernicah ECDC in strokovnjakov s področja bolnišničnih okužb po deloviščih in nalogah posameznega osebja v povezavi s covid-19,« so zapisali v dokumentu, ki ga je pripravilo ministrstvo za obrambo. 

Na vrhuncu prvega vala epidemije koronavirusa je v Sloveniji bolnišnično zdravljenje potrebovalo največ 117 obolelih (30. marca), na intenzivni negi pa je bilo največ 36 oseb (10. aprila). Trenutno jih je hospitaliziranih 19, na intenzivni negi pa so štirje oboleli.

Spomnimo, premier Janez Janša je pred časom razkril seznam, ki je prikazoval stanje razpoložljivih postelj za intenzivno nego covid bolnikov 12. marca. V Sloveniji naj bi na dan pred razglasitvijo epidemije tako bilo zgolj 26 razpoložljivih postelj za intenzivno nego covid bolnikov, od tega dve v Splošni bolnišnici Murska Sobota

Tudi zaradi zaščitnih sredstev stroškov že zdaj za 35.000 evrov več

V Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor zagotavljajo, da trenutno finančno situacijo obvladujejo: »Je pa res, da smo primorani poslovanje nenehno prilagajati spreminjajočim se okoliščinam poslovnega okolja. Trenutna ocena poslovnega izida januar - junij je slabih 290.000 evrov presežka odhodkov nad prihodki, kar pa glede na dejstvo, da smo v prvem polletju obračunali za 22,8 milijonov evrov prihodkov in dobrih 23 milijonov odhodkov z ozirom na situacijo, ki je bila in ki je, ocenjujemo, da je poslovanje stabilno

Kot pravijo v zdravstvenem domu, so standardi zaščitne opreme, ki so se zaradi epidemije spremenili, tudi vplivali, da so se posamezne faze delovnega procesa podražile, plačnik pa cen ni zvišal.

»Stroški ostalega zdravstvenega materiala, kamor spadajo tudi zaščitna sredstva, so se v primerjavi z letom poprej zvišali za devet odstotnih točk, v času od januarja do junija in znašajo slabih 35.000 evrov več, kot so leto poprej v istem obdobju,« pojasnjujejo v mariborskem zdravstvenem domu. Kosovna poraba zaščitne opreme se je povečala za okoli 70 odstotkov.

Ob tem pa v zdravstvenem domu izpostavljajo, da donacij iz naslova zaščitne opreme, kot so jo prejemali v začetnih mesecih epidemije, ni več.

Zaščitna oprema se je na trgu podražila tudi za 42 odstotkov

V Univerzitetnem kliničnem centru Maribor so bili primorani, ko jim pogodbeni dobavitelji niso več uspeli zagotavljali materiala, kupovati na trgu, kjer se je vsa zaščitna oprema podražila, od dve odstotkov do največ 42 odstotkov.

Vsa zaščitna oprema se je v času epidemije podražila (vir: UKC Maribor).

Kakšno finančno breme predstavljajo nakupi zaščitne opreme za Univerzitetni klinični center Maribor, v skupnem seštevku ne razkrivajo.

Kot pravijo, trenutne zaloge zadoščajo za en teden do dva meseca, različno glede na tip zaščitne opreme in upoštevajoč trenutni trend porabe: »Določene varovalne opreme imamo na razpolago tudi za več mesecev, pri čemer gre za varovalno opremo, ki smo jo prejeli od ministrstva za zdravje.« 

Število donacij je v primerjavi z začetnimi meseci epidemije upadlo. Od začetka marca do konca julija pa so nabavili ali prejeli z donacijami:

  • 81.440 komadov zaščitnih kap,
  • 901.736 komadov zaščitnih mask različnih tipov,
  • 22.455 komadov prevlek za čevlje,
  • 26.844 komadov zaščitnih plaščev ali kombinezonov,
  • 22.897 komadov zaščitnih očal ali vizirjev različnih tipov,
  • 187 komadov specialne varovalne opreme (celo obrazne maske, kapuce z ventilacijskim sistemom),
  • 1553 komadov filtrov za specialno varovalno opremo,
  • 772 komadov kapuc za specialno varovalno opremo,
  • 3.679.510 komadov zaščitnih rokavic različnih tipov.

V ptujski bolnišnici mesečno med 20.000 in 25.000 evri več za zaščitno opremo

V prvih dveh mesecih epidemije so v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj za osebno zaščitno opremo in dezinfekcijska sredstva porabili 85.000 evrov, v naslednjih dveh mesecih, torej do sredine julija, pa se je strošek prepolovil. 

»Finančno poraba pada tudi in predvsem iz naslova znižanja cen, količine so več ali manj konstantne,« pravijo v ptujski bolnišnici in dodajajo, da sene zaščitnih sredstev še padajo. Trenutno naročajo maske po najnižji ceni od razglasitve epidemije, kar pa je še vedno dvakrat višja cena kot pred epidemijo: »Po razglasitvi epidemije so bile cene mask tudi do desetkrat in več višje od cen pred epidemijo.« 

V ptujski bolnišnici pojasnjujejo še, da trenutno mesečno porabijo med 20.000 in 25.000 evri več za zaščitno opremo, kot so pred epidemijo: »Smo v dopustniških mesecih, v jeseni, tudi brez okužb s koronavirusom pričakujemo porast stroška za opremo iz naslova večjega obsega opravljenih storitev. Ocenjujemo na okoli 30.000 evrov mesečno.«

»Pri primerjanju podatkov in ocenjevanju večje porabe pa je potrebno poudariti, da smo si morali narediti stalno zalogo zaščitne opreme vsaj za en mesec delovanja, kar ima velik vpliv na likvidnost, ki že pred epidemijo ni bila dobra,« odgovarjajo.

Donacij zaščitne opreme več ne prejemajo, tudi ne namenskih finančnih sredstev.

Cena kirurških mask v času epidemije iz 2,61 evra na 69,05 evra

V Splošni bolnišnici Murska Sobota trenutno osebne varovalne opreme ne primanjkuje, težave rešujejo sproti in omogočajo zadostno zalogo za oskrbo vseh oddelkov v bolnišnici.

»Za drugi val koronavirusa v jeseni imamo zaenkrat dovolj večino osebne varovalne opreme, težave pri dobavi v večjih količinah imamo le pri zaščitnih rokavicah,« pojasnjujejo v bolnišnici. Kot pravijo, vse čas spremljajo cene in skušajo pridobiti čim več ponudb, da zagotovijo racionalne ravnanje s sredstvi.

Priznavajo sicer, da je strošek višji, kakor tudi poraba, zato bo to nedvomno imelo vpliv na finančno stanje bolnišnice, cene na trgu pa se ves čas spreminjajo.

»Za primer, cena kirurških mask z gumico je v času epidemije v nekaj tednih narasla iz 2,61 evra za 100 komadov z davkom na dodano vrednost na 69,05 evra za 100 komadov z davkom na dodano vrednost. Trenutno je cena 40,11 evrov za 100 komadov z davkom na dodano vrednost. Cene mask FFP2 se gibljejo od 2,39 – 10,16 evrov na masko z davkom na dodano vrednost,« ponazarjajo situacijo na trgu zaščitne opreme.

Tudi v soboškem zdravstvenem domu, kjer deluje covid točka za testiranje na koronavirus, priznavajo, da so cene zaščitne opreme višje kot pred pojavom koronavirusa, zaradi tega in tudi povečanih potreb, pa so se posledično povečali tudi stroški naročil materiala.

»Osebno varovalno opremo sprotno naročamo pri dobaviteljih po razpisu. Občasno zaradi pomanjkanja osebne varovalne opreme pri pogodbenem dobavitelju jo moramo naročati pri drugih dobaviteljih, ker so cene in zaloge osebne varovalne opreme od dobavitelja do dobavitelja zelo različne, zaloge pa imamo trenutno za dva meseca,« so pojasnili v Zdravstvenem domu Murska Sobota.

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kakšne barve je sonce?

Starejše novice