Če ta poslanec odstopi pred 10. oktobrom, bo Ptuj dobil prve nadomestne volitve v zgodovini države

Pozivi k odstopu (pomurskega) poslanca Resni.ce Borisa Mijiča so se po razkritju o njegovi izobrazbi še okrepili, ključen datum v vsej zgodbi pa je 10. oktober. 

Če bi kateri koli poslanec odstopil pred tem dnem, bi Slovenija prvič v svoji zgodovini dobila nadomestne parlamentarne volitve, na volišča pa bi morali tudi volivci v vseh treh ptujskih okrajih in v Ormožu.

Na Sobotainfo smo o blokiranih računih Mijičevega podjetja Progros poročali že 23. marca, dan po volitvah in mesece pred tem, ko so zgodbo povzeli osrednji mediji.

Vse je odvisno od datuma potrditve mandata

Zakon o volitvah v državni zbor loči dva položaja. Če poslanec odstopi več kot šest mesecev po potrditvi mandata, sedež samodejno prevzame kandidat z iste liste, ki bi bil izvoljen, če ne bi bil izvoljen poslanec pred njim.

Če odstopi prej, tega prenosa ni. Stranka mandat izgubi, zanj pa se morajo opraviti nadomestne volitve.

Državni zbor je vseh devetdeset mandatov potrdil na ustanovni seji v petek, 10. aprila. Šestmesečni rok se torej izteče 10. oktobra.

Razpis v petnajstih dneh, glasovanje čez dva meseca

Postopek bi se začel v državnem zboru, ki mora prenehanje mandata najprej ugotoviti. Šele nato bi imela predsednica republike petnajst dni časa, da nadomestne volitve razpiše.

Ker se za nadomestne volitve smiselno uporabljajo pravila za splošne volitve, od dneva razpisa do glasovanja ne bi smelo preteči več kot devetdeset in ne manj kot šestdeset dni.

Glasovali bi v treh ptujskih okrajih, Ormožu in vse do Lendave

Mijič je bil izvoljen v volilnem okraju Gornja Radgona, ta pa spada v osmo volilno enoto s sedežem v Ptuju. Nadomestne volitve se opravijo v celotni volilni enoti in ne samo v okraju poslanca, ki je odstopil.

To pomeni glasovanje v treh ptujskih okrajih, Ormožu, Ljutomeru, Lendavi, obeh murskosoboških okrajih, Gornji Radgoni, Lenartu in Pesnici. Enajst okrajev torej, en sam poslanski sedež.

Kandidirati bi lahko tudi tisti, ki marca niso

Kandidature z marčevskih volitev ne ostanejo v veljavi. Stranke bi morale liste vložiti na novo in bi lahko predlagale povsem druge kandidate kot spomladi.

Prijavijo se lahko tudi liste in stranke, ki na rednih volitvah niso sodelovale ali takrat še niso obstajale. Kandidate lahko predlagajo stranke in volivci, listo pa lahko s podpisi določi tudi skupina najmanj sto volivcev s stalnim prebivališčem v volilni enoti.

Šteje samo največ glasov

Nadomestne volitve ne bi bile nadaljevanje marčevskih, ampak nove in ločene volitve po večinskem načelu. Izvoljen bi bil preprosto kandidat, ki bi zbral največ glasov.

Proporcionalne delitve, štiriodstotnega praga in delitve mandatov na državni ravni pri tem ne bi upoštevali. Manjšim listam, ki jim redne volitve pomenijo prevelik logistični in finančni zalogaj, bi se tako odprla redka priložnost za vstop v parlament.

Predsednik Resni.ce in državnega zbora Zoran Stevanović pričakuje drugačen razplet. Po njegovi oceni bi na podlagi ustvarjenega naboja med levim in desnim polom prevladali dve stranki.

»Bo dvoboj na nadomestnih parlamentarnih volitvah med njima,« je dejal.

Odprta ostajajo izvedbena vprašanja. Iz Državne volilne komisije so sporočili, da so njene pristojnosti glede volilne kampanje omejene in da bi jih bilo treba ob razpisu nadomestnih volitev natančneje urediti.

Prag za obsodbo je nižji, kot se govori

Vodja poslanske skupine Resni.ce Katja Kokot je dejala, da bi odstop sledil, če bi sodišče Mijiča obsodilo na zaporno kazen, daljšo od enega leta. Ta prag res določa februarska novela zakona o poslancih, a se po njeni prehodni določbi začne uporabljati šele z razpisom volitev, ki bodo razpisane vsaj leto dni po uveljavitvi novele.

Za sedanji sklic zato velja staro pravilo. Mandat preneha ob pravnomočni obsodbi na nepogojno zaporno kazen, daljšo od šestih mesecev, državni zbor pa lahko kljub temu sklene, da poslanec funkcijo opravlja naprej.

Stevanović je v sredo napovedal, da bo svetu stranke predlagal najstrožje ukrepe, najmanj izključitev iz stranke. Svet se bo sestal po parlamentarnih počitnicah, ki trajajo do 31. avgusta, torej septembra, še pred iztekom šestmesečnega roka.

O Mijičevem podjetju smo prvi poročali že dan po volitvah

Na Sobotainfo smo o Mijiču pisali že 23. marca, dan po parlamentarnih volitvah in mesec dni, preden je prevzel mandat. 

Prvi smo takrat opozorili, da so volivci v okraju Gornja Radgona izvolili ljubljanskega podjetnika z blokiranimi računi, njegovo podjetje Progros pa se je znašlo na seznamih davčnih neplačnikov in delodajalcev z negativnimi referencami.

Osrednji mediji so zgodbo povzeli precej pozneje. Očitki nekdanjih delavcev o neplačanih prispevkih in spornih odpovedih so v javnost prišli 11. junija, ko sta jih pred ljubljanskim okrožnim državnim tožilstvom predstavili Delavska svetovalnica in Društvo informativni delavski center, širše nacionalno poročanje pa se je razmahnilo šele julija, skoraj štiri mesece za našim poročanjem.

Mijič se je delavcem julija opravičil, na vprašanje o odstopu pa ni odgovoril.