Janko Širec bi Ptuj do leta 2030 postavil za zaposlitveno središče Spodnjega Podravja

Janko Širec, direktor Komunale Ptuj, vstopa v tekmo za župana Mestne občine Ptuj na lokalnih volitvah 15. novembra kot neodvisni kandidat. Podpirata ga Gibanje Svoboda Ptuj in lista Ptuj je naš.

V intervjuju predstavlja svojo osebno in poklicno pot, izkušnje pri vodenju komunalnega podjetja in pogled na politično neodvisnost. Pojasnjuje tudi programske zaveze, s katerimi želi nagovoriti razvojne, demografske in infrastrukturne izzive mesta.

Neodvisnost in razvojni dogovor

Kandidirate kot neodvisni kandidat, hkrati pa na volitvah nastopate ob podpori Gibanja Svoboda Ptuj in liste Ptuj je naš, tudi SDS vam je izrekla in kasneje preklicala svojo podporo. Kako sami opredeljujete svojo politično neodvisnost in kako bi jo ohranjali pri sprejemanju odločitev?

»Kandidiram kot neodvisni kandidat in nisem član nobene politične stranke. Sodelovanje z Gibanjem Svoboda Ptuj in listo Ptuj je naš razumem predvsem kot dogovor o razvoju Ptuja, ne kot ideološko zavezništvo. S tem namenom smo tudi podpisali razvojni dogovor.

Že pred poletjem sem svojo odločitev preverjal z različnimi političnimi skupinami, posamezniki in drugimi pomembnimi meščani, saj sem se zavedal, da obljuba o povezovanju še zdaleč ni povezovanje. In uspelo nam je. Zbrali smo se ljudje z različnimi pogledi, vendar s skupnim ciljem.

Svojo neodvisnost bom ohranjal tako, da bom vsako odločitev presojal po tem, ali je dobra za mesto in ljudi. Na politične ali ideološke zahteve katere koli stranke ne bom pristajal.«

Od strojnega tehnika do vodenja Komunale

Nekoliko osebneje: kateri dogodki, okolje ali ljudje so najbolj oblikovali vašo poklicno pot in odločitev, da danes kandidirate za župana Ptuja?

»Svojo poklicno pot sem začel kot strojni tehnik in inženir. To mi je dalo praktično znanje, disciplino in odgovoren odnos do dela. Pozneje sem ob delu končal še magistrski študij ekonomskih znanosti, ker sem želel tehnično znanje povezati z razumevanjem vodenja in razvoja.

Zelo so me oblikovali delo v občinski upravi, vodenje Komunale Ptuj in Zbornice komunalnega gospodarstva Slovenije ter delo v Gospodarski zbornici Slovenije.

Za kandidaturo sem se odločil, ker verjamem, da Ptuj zmore več. Vidim preveč stagnacije in zamujenih priložnosti, hkrati pa tudi veliko znanja in potenciala, ki ju lahko s sodelovanjem bolje izkoristimo.«

Ptuj ste spoznavali skozi delo v občinski upravi in vodenje Komunale Ptuj. Kako sta ti izkušnji oblikovali vaše razumevanje mesta in njegovih sedanjih potreb?

»V občinski upravi sem dobro spoznal, kako deluje javni sistem, kako se sprejemajo odločitve in kako pomembno je pri tem zaupanje. Na Komunali Ptuj pa sem bil vsak dan neposredno soočen s potrebami ljudi in z odgovornostjo za zanesljive javne storitve.

Ti izkušnji sta me naučili, da dobre ideje same po sebi niso dovolj. Potrebujete jasno smer, dobro pripravljene projekte in ljudi, ki znajo sodelovati. Zato menim, da Ptuj potrebuje učinkovitejše upravljanje, več razvojnih naložb in močnejše povezovanje z regijo.«

Komunalo prevzel tik pred insolventnostjo

Če ostaneva pri Komunali: prav tam ste morali svoje vodenje dokazovati na rezultatih, ne samo na načrtih. Katere rezultate svojega vodenja Komunale Ptuj ocenjujete kot najpomembnejše, pri katerih ciljih pa bi danes ravnali drugače?

»Komunalo Ptuj sem prevzel v rdečih številkah, tik pred insolventnostjo. Danes mi je najpomembneje, da podjetje posluje stabilno, brez zadolževanja in dobičkonosno ter zanesljivo, pregledno in odgovorno do uporabnikov.

Prizadevam si za razvojne projekte in rešitve z dolgoročnim učinkom, ki presegajo en mandat. Posebej bi izpostavil prizadevanja za posodobitev in sanacijo vodovodnega sistema ter sodelovanje med občinami Spodnjega Podravja.

Seveda pa vedno obstaja prostor za izboljšanje. Danes bi pri nekaterih vprašanjih še prej iskal širši dogovor in javnosti jasneje predstavil razloge za posamezne odločitve. Pri zaupanju pa bi bil previdnejši.«

Odločitve na podlagi strokovnih argumentov

Kako sprejemate zahtevne odločitve, kadar se srečajo različni interesi zaposlenih, uporabnikov, občine in širše javnosti? Lahko navedete konkreten primer, ki najbolje pokaže vaš način vodenja?

»Vodenje razumem kot služenje skupnosti. Ko se srečajo različni interesi, najprej poskušam slišati vse strani in razjasniti, kaj je dolgoročno najbolje za uporabnike in skupnost. Pri tem so zame ključni strokovni argumenti, odgovornost, preglednost in spoštljiv dialog.

Vedno si prizadevam za čim širše soglasje, vendar se mora vodja na koncu znati tudi odločiti in za odločitev prevzeti odgovornost.

Odločitve vedno sprejemam na podlagi strokovnih argumentov, in sicer takšne, ki imajo dolgoročne pozitivne posledice. Ne sprejemam pa odločitev, ki bi jih zahtevali politični pritiski posameznikov ali skupin in bi bile v škodo podjetja, ki ga vodim. Moje izkušnje in kredibilnost v širšem poslovnem prostoru ter moja etika mi tega ne dovoljujejo.«

Ptuj kot središče Spodnjega Podravja

Iz tega primera se odpira širše vprašanje: kaj se zgodi, ko Ptuj poleg vloge upravnega središča postane dejanski povezovalec celotnega območja. Komunala povezuje več občin Spodnjega Podravja, sami pa Ptuj vidite kot razvojno središče regije. 

Katere konkretne izkušnje z medobčinskim in regionalnim sodelovanjem ste si doslej pridobili ter katere rezultate tega sodelovanja lahko izpostavite? Zakaj je po vašem povezovanje regije tako pomembno za razvoj Ptuja in katere priložnosti smo zaradi prešibkega sodelovanja doslej zamudili?

»Veliko izkušenj z medobčinskim sodelovanjem sem pridobil pri vodenju Komunale Ptuj, ki povezuje več občin Spodnjega Podravja. Širši pogled sta mi dala tudi vodenje Zbornice komunalnega gospodarstva Slovenije in članstvo v upravnem odboru Gospodarske zbornice Slovenije.

Prepričan sem, da ima Ptuj zaradi svoje zgodovine, položaja, storitev, kulture, gospodarstva in športa naravno vlogo središča regije. Sami smo premajhni, da bi lahko izkoristili vse razvojne priložnosti.

Če nastopamo povezano, lahko lažje pridemo do državnih in evropskih sredstev ter izpeljemo večje infrastrukturne in gospodarske projekte. Doslej smo zaradi prešibkega sodelovanja zamudili del naložb in priložnost, da bi Ptuj odločneje uveljavil svojo regionalno vlogo.«

Politični pritiski in nadzor občine

Ob tem pa se ne moreva izogniti vprašanju odnosov z občino, nadzora in očitkov, ki so se v zadnjem času zaostrili. V javnosti so se pojavile različne razlage odnosov med vami, občino in Komunalo Ptuj: sami omenjate politične pritiske, občina pa vprašanja nadzora in poslovanja. Katera dejstva so po vašem ključna za razumevanje tega spora in kakšen je vaš delež odgovornosti?

»O političnih pritiskih sem govoril zato, ker sem jih pri svojem delu občutil. Posebej me je prizadel očitek, da delam v korist manjših občin, kar seveda ne drži. Podjetje vodim enakovredno do vseh lastnikov in predvsem v korist vseh uporabnikov. Na Ptuju delam že približno štiri desetletja in ves ta čas sem delal tudi za Ptuj in njegove občane.

Hkrati pa želim biti jasen: občina ima pravico in dolžnost nadzirati poslovanje javnega podjetja. Sam nadzoru ne nasprotujem, prav nasprotno. Na zahtevo večinskega lastnika so v minulem obdobju opravili več revizij, ki so se končale brez negativnih ugotovitev.

Pomembno pa je razlikovati med legitimnimi vprašanji o poslovanju in političnimi ali ideološkimi zahtevami. Tudi sam sem pripravljen prevzeti odgovornost za svoje odločitve in jih pojasniti.«

Gospodarstvo in višje plače na prvem mestu

Po vseh teh izkušnjah, sporih in razvojnih ambicijah pa pridemo do najpomembnejšega vprašanja za volivce: kaj bi se dejansko spremenilo. V programu omenjate osem razvojnih stebrov. Katere tri programske zaveze bi postavili na vrh prednostnega seznama, v kakšnem roku bi jih izvedli in kako bi merili njihov učinek?

»Na prvo mesto bi postavil gospodarstvo in kakovostna delovna mesta, katerih plačilo bo dvignilo povprečje z doslej najnižje povprečne plače med mestnimi občinami. Nato bi postavil okolje in infrastrukturo ter ukrepe za mlade in starejše.

Želim, da Ptuj do leta 2030 postane konkurenčno podjetniško in zaposlitveno središče Spodnjega Podravja. To pomeni mesto, v katerem mladi vidijo prihodnost, starejši pa lahko živijo aktivno, samostojno in vključeno.

Pri vsaki zavezi bomo morali določiti jasen rok in merilo, po katerem bodo lahko občani preverili, kaj smo res naredili.«

Prednost vodovodu in gospodarskim conam

Ptuj je po vaših besedah visoko zadolžen, hkrati pa potrebuje nov investicijski zagon. Kako bi financirali predlagane projekte, katerim naložbam bi dali prednost in pri čem bi bili pripravljeni reči, da mora počakati?

»Ker je občina visoko zadolžena, moramo s proračunom ravnati zelo pregledno in gospodarno. Vseh projektov ne bo mogoče izvesti hkrati, zato bomo morali določiti jasne prednostne naloge.

Prednost bi dal projektom, ki odpravljajo največje infrastrukturne zaostanke in ustvarjajo dolgoročno vrednost. Med njimi sta sanacija vodovodnega sistema in naložbe v gospodarstvo za vzpostavitev takšnega poslovnega okolja, ki bo prinašalo delovna mesta z višjo dodano vrednostjo in kakovost življenja.

Veliko truda bo treba vložiti v vzpostavitev novih gospodarskih con, tudi z nakupom potrebnih zemljišč. Ob tem bomo morali veliko bolj dejavno iskati državna, evropska, regionalna in druga razvojna sredstva.«

Univerzitetno središče po meri delodajalcev

Katere ukrepe lahko občina po vašem realno sprejme za privabljanje delovnih mest z višjo dodano vrednostjo in kako bi pri tem sodelovali z obstoječimi podjetji, izobraževalnimi ustanovami ter državo?

»Občina mora ustvariti stabilno in podjetjem prijazno okolje. Bolje moramo izkoristiti strateški položaj Ptuja ter tesneje povezati gospodarstvo in izobraževanje.

Veliko priložnost vidim v razvoju univerzitetnega središča, ki bi se odzivalo na dejanske potrebe delodajalcev. Občina mora pri tem povezati podjetja, izobraževalne ustanove, državo, regijo in evropske vire.

Cilj so nova delovna mesta z višjo dodano vrednostjo in naložbe, ki bodo v mestu ostale dolgoročno.«

Vodovod, promet in turizem

Pri infrastrukturi posebej izpostavljate vodovodni sistem, prometne povezave in neizkoriščene turistične potenciale. Kateri projekt bi začeli najprej, koliko bi stal in iz katerih virov bi ga financirali?

»Med prvimi nalogami bo posodobitev in sanacija vodovodnega sistema. Za to si vrsto let prizadevam že kot direktor Komunale Ptuj in menim, da moramo s tem nadaljevati.

Na področju turizma moramo bolje povezati Žitnico, Ptujski grad, staro mestno jedro in jezero s športnimi ter rekreativnimi vsebinami. Tudi prometna infrastruktura potrebuje razvojni premik.

Pri vseh teh projektih pa moramo najprej pripraviti realne finančne načrte in poiskati državne, evropske ter druge razvojne vire.«

Stanovanja za mlade družine in dejavnosti za starejše

Kako bi se lotili odhajanja mladih in staranja prebivalstva? Katere ukrepe na področju stanovanj, izobraževanja, zdravstva in storitev za starejše bi bilo mogoče uresničiti že v enem mandatu?

»Odhajanje mladih in staranje prebivalstva sta povezana izziva, zato ju moramo reševati skupaj. Mladim družinam želimo olajšati dostop do stanovanj, tudi z iskanjem možnosti za subvencionirane najemnine.

Hkrati potrebujemo kakovostna delovna mesta in izobraževalne programe, ki bodo povezani s potrebami gospodarstva. V zdravstvu so potrebni dodatni kadri, nova oprema in novi programi.

Za starejše pa želimo razviti bolj raznolike in dostopne dejavnosti, ki jim omogočajo aktivno in vključeno življenje.«

Občani pri odločanju tudi po volitvah

Napovedujete več vključevanja občanov, gospodarstva, stroke in društev. Kako bi bilo to sodelovanje organizirano v praksi in pri katerih odločitvah bi imela javnost neposreden vpliv?

»Občane, gospodarstvo, stroko in društva želim vključevati redno, ne samo pred volitvami. Programska izhodišča želim že med kampanjo preveriti in dopolniti v pogovoru z ljudmi, enak način dela pa bi prenesel tudi v vodenje občine.

Pomembno je, da razvojni pogovori ne ostanejo pri besedah. Voditi morajo do konkretnih dogovorov, jasnih odgovornosti in širšega soglasja o najpomembnejših projektih.«

Merljivi rezultati že v prvem letu

Če bi bili izvoljeni, katere tri spremembe bi želeli uresničiti v prvem letu mandata in po katerih merljivih rezultatih bi lahko občani presojali vaše delo?

»V prvem letu bi želel pripraviti jasen razvojni in investicijski načrt, začeti konkretne korake pri prednostnih vlaganjih v vodovodni sistem ter oblikovati izvedljive ukrepe za gospodarski razvoj, mlade in starejše.

Občani bi morali moje delo presojati po tem, ali je proračun pregleden, koliko dodatnih razvojnih sredstev smo pridobili in ali se dogovorjeni projekti premikajo po načrtu. Pomembno mi je, da so cilji javni in da lahko ljudje sproti preverjajo njihovo uresničevanje.

Najmanj, kar si želim, je, da bi iz mandata v mandat obljubljal med in mleko, sam pa za to ne bi storil ničesar. Že zdaj vstopam v politično tekmo kot nepolitik, a imam za seboj konkretne rezultate, od tod znanje in izkušnje. V tem vidim prednost.«

Oglasni prispevek