Bela štorklja je v številnih krajih simbol sreče in blaginje, še posebej tam, kjer si izbere dom – pogosto kar na dimnikih, strehah ali električnih drogovih. V Sloveniji je te sreče letos rekordno veliko.
Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije je že 26. leto zapored opravilo popis belih štorkelj v Sloveniji, pri tem pa jih je letošnje leto presenetilo z novimi rekordi.
Rezultati letošnjega, že 27. popisa bele štorklje prinašajo izjemne novice – zabeležili smo največje število gnezdečih parov in poletelih mladičev doslej!
Kot so v sporočilu za javnost pojasnili v društvu, gre za enega od njihovih popisov z najdaljšo zgodovino, izvajajo ga po mednarodno uveljavljeni metodi že od leta 1999.
»Med koncem junija in začetkom julija obiščemo vsa znana gnezda bele štorklje v Sloveniji in preverimo zasedenost ter gnezditveno uspešnost. Pomemben del popisa je tudi pogovor z domačini, ki nam vsako leto posredujejo dragocene informacije o poteku gnezdenja, bojih za gnezdo, prihodu štorkelj in drugih zanimivostih. Posebno pozornost namenimo tudi pregledu gnezda, da ocenimo, ali je to stabilno in varno,« pojasnjuje.
Rekordi že tretje leto zapovrstjo
Že lani in predlani so bili presenečeni nad rekordno zasedenostjo gnezd, letos so padli novi rekordi.
»Bele štorklje so nas z rekordno zasedenostjo gnezd razveselile že leta 2023, leta 2024 pa skupaj z rekordno zasedenostjo še z rekordnim številom poletelih mladičev – pri nas je gnezdilo 311 parov, poletelo pa je 673 mladičev,« pojasnjujejo.
Letos smo te številke še presegli: »Pri nas je gnezdilo 321 parov belih štorkelj, iz naših gnezd pa je poletelo kar 807 mladičev, torej 134 mladičev več kot lani. Gre za najvišje številke v zgodovini popisa!«
Rekordno število prezimujočih štorkelj
Bela štorklja je vrsta, ki dobro izkorišča podnebne spremembe.
»Bela štorklja velja za vrsto, ki je zaradi globalnega segrevanja profitirala,« pravijo v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije: »Milejše zime ji namreč omogočajo krajše selitve ali celo prezimovanje v Evropi, bližje gnezditvenim območjem – kar opažamo tudi v Sloveniji.«
V zimi 2024/2025 so zabeležili rekordno število prezimujočih štorkelj. Prezimovalo jih je najmanj 20.
Kot pojasnjujejo v društvu, podatke o prezimovanju zbirajo sporadično, torej na podlagi večkratnih opažanj štorkelj na istem območju skozi zimo. »Posledično obstaja verjetnost, da je pri nas prezimovala še kakšna štorklja več,« dodajajo.
Tudi višje povprečne temperature v spomladanskih mesecih očitno pozitivno vplivajo na bele štorklje. Te jim skupaj z zgodnejšimi prihodi omogočajo, da prej pričnejo z gnezditvijo in ugodno vplivajo na preživetje mladičev ter količino dostopne hrane.
Ali bo ta trend trajal?
»Ali bodo bele štorklje zaradi globalnega segrevanja profitirale še naprej, ni mogoče napovedati,« pravijo v društvu: »Globalno segrevanje namreč prinaša tudi vedno pogostejše vremenske ekstreme kot so močna neurja in suša, ki lahko resno ogrozijo gnezditveno uspešnost in preživetje, zlasti mladih ptic.«
Svetovna populacija štorkelj se povečuje
Tudi v večini držav Evrope, Bližnjega vzhoda in severne Afrike, kjer bela štorklja gnezdi, populacija kaže pozitiven trend.
Preliminarni rezultati 8. mednarodnega cenzusa bele štorklje, ki je potekal leta 2024 pod koordinacijo NABU, kažejo, da se je svetovna populacija štorklje v zadnjih desetih letih povečala za dobrih 20 odstotkov. Končni in podrobnejši rezultate bodo znani predvidoma jeseni 2025.
