Letošnja čebelarska sezona je med najslabšimi v zadnjih 15 letih. Vlada je včeraj zato sprejela odlok o pomoči čebelarjem za nadomestilo škode v čebelarstvu v letošnjem letu v višini 665.000 evrov.

Čebelarska sezona letos je bila med najslabšimi v zadnjih 15 letih. V začetku pomladi so bili dobri obeti, ko je cvetelo sadno drevje, potem pa je poznoaprilska zmrzal prišla sredi cvetenja regrata in oljne ogrščice, kar sta najpomembnejši paše za spomladanski čebelji razvoj. Takrat je pomrznila tudi praktično vsa akacija in, kot se je kasneje pokazalo, tudi lipa in delno kostanj.

Danes je v Uradnem listu RS objavljen Odlok o finančni pomoči za nadomestilo škode v čebelarstvu v letu 2017.

Odlok določa, upravičence, pogoje in postopke dodelitve finančne pomoči za nadomestilo škode v čebelarstvu. Namenjen je izboljšanju in ohranitvi gospodarske sposobnosti čebelarjev za nadaljevanje čebelarjenja. Podpora je namenjena čebelarjem, ki jim je nastala škoda zaradi slabih vremenskih razmer v letu 2017, zaradi katerih je prišlo do zmanjšanja medenja.

Do pomoči so upravičeni tisti čebelarji, ki so imeli na dan 30. junija 2017 prijavljenih najmanj 20 čebeljih družin, kar je razvidno iz Registra čebelnjakov, pri čemer se upošteva zadnje sporočeno število čebeljih družin v čebelnjakih, ki se nanaša na stanje od vključno 31. oktobra 2016 dalje in so ga vlagatelji sporočili do vključno 30. junija 2017. Kmetijsko gospodarstvo mora na dan oddaje vloge biti ustrezno vpisano v register kmetijskih gospodarstev.

»Čebelarska zveza Slovenije bo vsem, ki nimate ustrezno urejenega vpisa v register kmetijskih gospodarste poslala posebno obvestilo, da to uredite, kje morate urediti in do kdaj,« je na spletni strani ČZS zapisal Boštjan Noč, predsednik ČZS.

Finančna pomoč bo znašala največ šest evrov na čebeljo družino.

Največje čebelarsto v Sloveniji čebelari na 2600 panjih 

Na upešnost sezone najbolj vpliva kondicija, torej stanje in razvitost čebelje družine ter vreme.

»Letos smo imeli od običajnih štirih paš v celoti samo eno, to je gozdna paša. Akacije in lipe ni bilo nič, cvetličnega in kostanjevega medu pa za vzorec. Pri nas imamo običajno na voljo cvetlični, akacijev, kostanjev ter gozdni med, občasno pa še hojev, lipov in ajdov med. Najbolj iskani sorti sta že dolgo cvetlični in kostanjev med, zadnje čase tudi gozdni,« je dejala Adela Pislak Bali iz največjega čebelarstva v Slovenija in enega večjih v Evropi. 

Sedež imajo v Apačah na Dravskem polju. Čebelarijo na približno 2600 gospodarskih panjih, ki so postavljeni po Ptujskem in Dravskem polju, Halozah, obronkih Pohorja, spomladi čebele vozijo tudi na akacijevo pašo.

V Sloveniji se res lahko pohvalimo z odličnim medom

»Pri nas imamo posebno tradicionalno vrsto panja, to je AŽ panj, v katerem pridelani med se odlikuje z manjšo vsebnostjo vode. Čebele v Sloveniji nabirajo med na področjih, kjer je velika bioraznolikost rastlin, manj je monokultur, zato je biološka dinamična vrednost višja, kot da bi čebele nabirale med samo na eni kulturi. Če na primer pogledamo travnike v Halozah, koliko različnih rastlin je prisotnih na njih! Naš cvetlični med vsebuje izvlečke res številnih rastlin, in če sledimo staremu reku, da za vsako bolezen raste rožca... Lokalno pridelana hrana je najboljša tudi zato, saj je naš organizem navajen nanjo in lahko koristne snovi v njej bolje izkoristi. Med je domača super hrana!,« pojasnjuje Adela Pislak Bali.

*Fotografije: Čebelarstvo Pislak Bali

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Priimek aktualnega predsednika države?

Starejše novice