Prvi primer okužbe so v Sloveniji potrdili 4. marca 2020. Le deset dni po prvem potrjenem primeru je bolezen covid-19 zahtevala prvo smrtno žrtev. Umrl je stanovalec Doma starejših občanov Metlika.
Hitra širitev okužb in prve omejitve
Prvi primer okužbe z novim koronavirusom so potrdili pri Ljubljančanu, ki je pripotoval iz Maroka prek Italije v Slovenijo.
Okuženi je sprva obiskal osebnega zdravnika, ki ga je zaradi vidnih simptomov napotil na infekcijsko kliniko Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Tam so mu odvzeli bris, ki je potrdil okužbo. Bolnika so skladno z vnaprej določenim protokolom hospitalizirali.
Epidemiologi so ugotovili, da je bil prvi okuženi na potovanju v Maroku v stiku z 19 sopotniki – 16 Slovenci in tremi Hrvati. Po vrnitvi v Slovenijo je bil v zdravstvenem domu na Viču v stiku še s sedmimi osebami.
Drugo in tretjo okužbo so potrdili pri osebah, ki sta s prvim okuženim potovali po Maroku. Že dan po prvem potrjenem primeru je skupno število okuženih v Sloveniji naraslo na šest.
Prva Slovenca, okužena s koronavirusom, sta bila sicer potnika z ladje Diamond Princess. Okužila sta se februarja 2020, a sta bolezen prebolela na Japonskem.
Prvi covidni bolnik v Sloveniji je umrl 14. marca 2020. Bil je oskrbovanec metliškega doma za starejše občane.
Razglasitev epidemije in zaustavitev javnega življenja
Le osem dni po potrditvi prvega primera, 12. marca 2020, je Slovenija prvič razglasila epidemijo.
Javno življenje se je za dva meseca skoraj popolnoma ustavilo – zaprli so se vrtci, šole, kulturne ustanove, knjižnice, nenujne trgovine in lokali. Štiri dni kasneje so morali vrata zapreti tudi gostinski obrati.
Druženja so se preselila na splet. Otroci so se šolali na daljavo, številni so prešli na delo od doma. Razkužila, rokavice in zaščitne maske so postali nepogrešljivi del vsakdanjika.
Konec meseca je sledil najstrožji ukrep – prepoved gibanja med občinami.
Kasnejši valovi epidemije so prinesli občasne omejitve gibanja na statistične regije ter nočne omejitve gibanja.
Preboleli, cepljeni, testirani
Farmacevtska podjetja so v izjemno kratkem času razvila cepiva proti covidu-19, ki so se izkazala za učinkovito orožje v boju proti virusu. Začelo se je celjenje.
Za večino dejavnosti je bilo potrebno izpolnjevanje pogoja preboleli, cepljeni, testirani (PCT), v šolah je bilo uvedeno samotestiranje, ki je sprva sprožilo nemalo polemik.
Kljub temu se je v obdobju pandemije močno povečal dvom v njihovo varnost in učinkovitost. V več državah, tudi v Sloveniji, so pridobila na moči tudi proticepilska gibanja.
V drugi polovici leta 2022 se je zaradi naraščajoče imunosti, bodisi po cepljenju ali preboleli okužbi, število novih primerov in smrtnih žrtev začelo zmanjševati.
Zaradi izboljšanja epidemioloških razmer je konec februarja 2023 posvetovalna skupina za spremljanje koronavirusa pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje prenehala z delom. Maja 2023 je tudi Svetovna zdravstvena organizacija razglasila konec izredne faze pandemije.
Bolezen covid-19 je po ocenah strokovnjakov postala obvladljiva z obstoječimi zdravstvenimi sistemi, kar je takrat poudaril tudi nekdanji vodja skupine epidemiolog Mario Fafangel.
Danes je covid-19 endemična bolezen, ki še vedno terja življenja, vendar v precej manjšem obsegu.
Pandemija, ki je spremenila svet
Koronavirus naj bi konec leta 2019 izbruhnil v mestu Wuhan v kitajski provinci Hubei. Prva smrtna žrtev covida-19 je bila uradno potrjena 11. januarja 2020. Domnevno je izhajal s tržnice z ribami in živalmi, kjer se je virus prenesel z živali na človeka.
Virus se je v manj kot dveh mesecih razširil po vsem svetu in povzročil pandemijo. Ta je močno ohromila zdravstvene sisteme, gospodarstva in letalski promet po vsem svetu. Države so za zajezitev širjenja virusa uvajale stroge omejitve, zapirale meje ter odpovedovale športne, kulturne in druge dogodke. Med drugim so zaradi covida-19 za eno leto preložili olimpijske igre v Tokiu.
Po uradnih podatkih je umrlo več kot sedem milijonov ljudi, a po ocenah je dejansko število smrti bližje 20 milijonom.
Kmalu po izbruhu so se pojavila ugibanja, da je virus morda ušel iz laboratorija. To je ocenilo tudi ameriško ministrstvo za energijo. Kitajska vlada je te trditve zavrnila in obtožila ZDA politizacije vprašanja izvora covida-19.
