Vsak tretji petek v novembru v vrtcih in šolah praznujejo dan slovenske hrane s tradicionalnim slovenskim zajtrkom, ki ga sestavljajo kruh, maslo, med, mleko in jabolko.

Letos ima ta še toliko večji pomen, saj z izbiro izključno slovenskih sestavin pripomoremo k podpori slovenskih lokalnih pridelovalcev hrane, ki so še dodatno občutili koronakrizo.

Čeprav bi morda kdo pričakoval, da se zaradi zaprtja večine javnih ustanov tradicionalni zajtrk ne bo izvajal, je to še dodatno spodbudilo organizatorje, da dogodek prestavijo na splet.

Na Facebooku so ustvarili tudi dogodek, kjer so obiskovalce pozvali, naj fotografije svojega zajtrka delijo z vso Slovenijo s pripisom #tradicionalnislovenskizajtrk.

Na pomembnost današnjega dogodka je opozorila tudi ministrica za šolstvo Simona Kustec, ki je šolarjem v svojem govoru obljubila, da bodo ob povratku nazaj v šolske klopi organizirali še en »pravi« tradicionalni slovenski zajtrk. 

»Zajtrk z medom – super dan«

Letošnji slogan je »Zajtrk z medom – super dan«.

»Ob jubileju se vračamo k medu, saj je ravno Čebelarska zveza bila pobudnica tega dogodka prvi leto, leta 2011,« so poudarili organizatorji.

Učenci bodo pri pouku na daljavo z učitelji spregovorili o pomenu uživanja zajtrka in lokalne hrane, poudarek pa bo na čebelah in čebeljih pridelkih, ki so v teh časih, ko potrebujemo še dodatno odpornost, zelo pomembni.

Na Ministrstvu za kmetijstvo so v izobraževalnem videu za otroke, ki ga bodo danes pogledali med poukom na daljavo, poudarili, da je poleg uživanja lokalne hrane pomembno, da se uživa tudi sezonsko hrano, saj je taka hrana sveža, vsebuje več vitaminov in mineralov ter je boljšega okusa.

Minister za kmetijstvo Jože Podgoršek je povedal, da si želi, »da se zavedamo, da je dan slovenske hrane naša izjemna priložnost, da izrazimo podporo kratkim lokalnim verigam, podporo slovenskim pridelovalcem in predelovalcem hrane ter spodbujamo zavedanje o pomenu domače samooskrbe z lokalno pridelano hrano.«

Matej Gregorič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje pa je dejal, da si na inšitutu želijo, da se navada, da se dan začne z zajtrkom, znova vrne v naše domove, kar je bil cilj že pred desetletjem, ob začetku projekta Tradicionalni slovenski zajtrk: 

»Številke se nekoliko izboljšujejo, saj redno zajtrkuje že polovica slovenskih otrok, se je pa ta navada očitno prijela tudi doma, v družinah, saj vse več zatrkujejo tudi odrasli. Pomembno je poiskati hrano lokalnega izvora, ki je najbolj kakovostna, sveža in hranilna. Po našem mnenju so ravno vrtci in šole tisti, ki si zelo prizadevajo za izboljšanje prehranskih navad otrok, tako s promocijo zajtrka kot z vključitvijo kakovostnih lokalnih sestavin v obroke.« 

»Za to smo jim zelo hvaležni in jih pri tem podpiramo. Prehrana močno vpliva tudi na naše zdravje in sedaj, v času poslabšanja bioloških razmer. V zadnjih časih se krepijo številni dokazi, kako je mogoče z optimalno prehrano podpreti imunski sistem in s tem zmanjšati tveganje posledic okužb, vključno z aktualnimi okužbami z novim koronavirusom,« je še povedal.

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kateri veliki ptič je najbolj značilen za Prekmurje?

Starejše novice