Slika je simbolična.
Slovenija se po številu presaditev src na milijon prebivalcev že vrsto let uvršča v sam svetovni vrh.

Neprofitni in javni Zavod Republike Slovenije za presaditve organov in tkiv, krajše Slovenija-transplant, vodi in nadzira donorsko in transplantacijsko dejavnost v Sloveniji.

Javni zavod je s samostojnim delovanjem pričel leta 2002, ustanovila ga je Vlada Republike Slovenije in deluje pod okriljem Ministrstva za zdravje Republike Slovenije.

V letu 2020 so darovalci podarili 136 organov:

  • 68 ledvic,
  • 17 src,
  • 34 jeter,
  • 13 pljuč,
  • štiri trebušne slinavke,
  • 92 roženic.  

Število vpisanih v registru opredeljenih oseb glede darovanja organov in tkiv od leta 2004 do 2020 je 10.618.

Darovanje in presaditev organov, tkiv in celic temelji na načelih prostovoljnosti, neplačanosti, altruizma, strokovnosti, učinkovitosti, etičnosti in preglednosti. V Sloveniji od organov lahko darujemo srce, pljuča, jetra, ledvice in trebušno slinavko. Tkiva in celice, ki se lahko darujejo, so roženica, koža, kosti, hrustanec, vezi, ligamenti, krvotvorne matične celice, krvne celice, srčne zaklopke in žile.

»Darovanje poteka po načelu prostovoljnosti; tukaj ni nobenega povračila stroškov v nobeni obliki. In je anonimno. Dogovor je z namenom dobrobiti za družino darovalca ali tudi za prejemnika, kar je najbolj varno in spoštljivo ter neobremenjujoče za vse udeležene,« meni prim. Danica Avsec, dr. med., spec. anesteziologije in intenzivne terapije, svetnica, direktorica zavoda za presaditve organov in tkiv Slovenija-transplant.

Vloga zavoda

Slovenija-transplant usklajuje delo v nacionalni transplantacijski mreži, v katero so vključeni Center za transplantacijsko dejavnost v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, kjer izvajajo zdravljenje s presaditvijo, enajst donorskih bolnišnic po Sloveniji, kjer je možno darovanje in odvzem, v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor pa tudi presaditev roženic in Zavod Republike Slovenije za transfuzijsko medicino, kjer skrbijo za zadostne zaloge krvi in opravljajo teste tkivne skladnosti med darovalcem in prejemnikom. 

Slovenija-transplant prav tako skrbi za stalen razvoj donorske dejavnosti, za kakovost in varnost v donorski dejavnosti in koordinira mednarodno sodelovanje z Eurotransplantom, srednjeevropsko mrežo izmenjave organov in tkiv. 

Prim. Danica Avsec, dr. med., spec. anesteziologije in intenzivne terapije, svetnica, direktorica zavoda za presaditve organov in tkiv Slovenija-transplant (foto: Bobo).

Potek darovanja organov

Darovanje organov in tkiv je možno le po predhodnem soglasju z darovalcem, za kar se lahko opredeli darovalec sam že za časa življenja s podpisom izjave o darovanju ali z darovanjem po smrti soglašajo njegovi svojci.

Darovanje po možganski smrti lahko poteka samo, kadar je bila možganska smrt nedvoumno dokazana. Za darovanje organov in tkiv po smrti je potrebno predhodno pridobiti soglasje darovalca samega, ki ga v zakonsko določeni obliki poda še za časa življenja, ali soglasje njegovih svojcev po dokazani možganski smrti. 

Možgansko smrt ugotovi komisija za ugotavljanje možganske smrti, ki jo sestavljata najmanj dva zdravnika specialista. Odločitev članov komisije mora biti soglasna. Člani komisije ne smejo biti zdravniki, ki bodo sodelovali pri odvzemu organov in tkiv ali transplantaciji.

Sistem dodeljevanja organov in tkiv prejemnikom temelji na pravičnosti in enakosti dostopa vseh prejemnikov do načina zdravljenja s presaditvijo, ki je hkrati v skladu s predpisom o vodenju čakalnih list.

Sistem dodeljevanja organov in tkiv mora biti pregleden, avtonomen in neodvisen, odvzeti organi in tkiva pa uporabljeni v največjo možno korist.

Zgodovina transplantacijske dejavnosti v Sloveniji     

1952: Prva presajena roženica v Sloveniji. Roženice se v Sloveniji presajajo v dveh centrih: Ljubljani in Mariboru.
1969: V tem letu je bil ustanovljen Laboratorij za tkivno skladnost pri Zavodu za transfuzijsko medicino Republike Slovenije pod vodstvom prof. dr. Mateje Bohinc.
1985: Sprejet prvi transplantacijski zakon v Sloveniji (v okviru Jugoslavije).
1988: Prvi odvzem kostnega mozga za avtologno presaditev krvotvornih matičnih celic.
1990: V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana prvič uspešno presajena trebušna slinavka in srce.
1992: Ustanovitev Razširjenega strokovnega kolegija za transplantacijo.
1995: Skupina slovenskih kirurgov je pod vodstvom francoskega kirurga prof. Belghitija prvič presadila jetra.
1998: Skupina abdominalnih kirurgov in internistov gastroenterologov je prvič samostojno presadila jetra.
2000: Izpolnjeni pogoji za polnopravno članstvo v Eurotransplantu in podpisana pogodba o sodelovanju med Eurotransplantom in Univerzitetnim kliničnim centrom Ljubljana.
2002: Ustanovitev Slovenija-transplanta, ki prevzame to odgovorno nalogo in podpis nove pogodbe o sodelovanju med Eurotransplantom in Slovenija-transplantom.

Kako postati darovalec

»Človek se mora pogovoriti sam s sabo in najprej v sebi razmisliti ali zbrati neke informacije. Pomembno je, da svojo odločitev poveš osebi, ki ti je blizu. Tretja stvar pa je, da se opredeliš v registru,« pravi Danica Avsec.

Če želite postati darovalec in se opredeliti za posmrtno darovanje delov človeškega telesa zaradi zdravljenja s presaditvijo, se lahko osebno zglasite na Zavodu Republike Slovenija za presaditve organov in tkiv – Slovenija-transplant ali na enem od pooblaščenih mest po Sloveniji.

S seboj je potrebno prinesti osebni dokument in kartico zdravstvenega zavarovanja ter pred pooblaščeno osebo izpolniti pristopno izjavo darovalca. Od novembra 2018 pa je mogoča tudi elektronska opredelitev za darovanje, kjer je potrebno veljavno spletno digitalno potrdilo.

Izjava se hrani v posebni elektronski zbirki podatkov, ki je zaščitena z najsodobnejšimi tehnološkimi varnostnimi sredstvi, vpogled v elektronsko zbirko podatkov pa je omogočen le pooblaščenim zdravnikom po posameznikovi smrti. Svojo odločitev pa lahko tudi kadarkoli prekličete.

Darovanjem organov v primeru bolezni

Kljub bolezni se lahko vpišete v register. Splošnega odgovora o izključevalnih kriterijih za darovanje ni možno podati vnaprej, saj se primernost posameznih organov in tkiv ocenjuje v konkretni situaciji možne izvedbe postopkov za darovanje.

Pri oceni primernosti je ključno, da se prejemnika zaščiti pred prenosom nalezljivih ali drugih bolezni, ki bi mu lahko škodovale, in da se zagotovi velika verjetnost delovanja organa.

»To se ocenjuje samo, ko pride do darovanja, ko se mi opredeljujemo, pa to sploh ni pomembno. Je samo važno, kaj ti v sebi misliš, ali bi svoje telo daroval ali ne,« meni direktorica zavoda za presaditve organov in tkiv Slovenija-transplant.

Pogreb in zunanji videz v primeru darovanja 

Celost telesa pri darovanju ni oskrunjena. Vsi v strokovni ekipi med odvzemom pokojno osebo obravnavajo skrajno spoštljivo.

Obvezujejo jih etična merila in slovenska zakonodaja, ki jasno poudarja dostojanstven odnos do umrle osebe. Telo je po odvzemu na pogled v podobnem stanju kot po operativnem posegu in je še vedno možen pogreb z odprto krsto.

Če se odločimo za darovanje organov, država ne krije stroškov pogreba, saj kakršnakoli premoženjska ali nepremoženjska korist ali denarno nadomestilo darovalcem niso dovoljeni po zakonu o pridobivanju in presaditvi delov človeškega telesa zaradi zdravljenja.

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Priimek aktualnega predsednika države?

Starejše novice