Prijavna točka Spletno oko je v zadnjem desetletju delovanja prejela 5100 domnevnih posnetkov spolnih zlorab otrok, malo manj kot 1400 pa jih je posredovala policiji.

Včeraj je na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani potekal 7. posvet na temo zlorabe otrok na spletu. Letošnja rdeča nit je »E-zlorabe otrok: včeraj, danes, jutri«. Več kot 250 udeležencev je posvet sklenilo s popoldanskimi predavanji, ki so bila namenjena obravnavi spolnih zlorab otrok kot kaznivega dejanja, intervjuju z domnevno žrtvijo zlorabe in koraku naprej v razpravi o medvrstniških zlorabah na spletu.

Vasja Vehovar, vodja Centra za varnejši internet Slovenije, je v pozdravnem govoru izpostavil, da je prijavna točka Spletno oko v zadnjem desetletju delovanja prejela 5100 domnevnih posnetkov spolnih zlorab otrok, malo manj kot 1400 pa jih je posredovala policiji. Večinoma je šlo za vsebine na tujih strežnikih, ki so jih pomagali odstraniti z obveščanjem tujih prijavnih točk, v nekaj deset primerih pa tudi za primere na slovenskih strežnikih.

Vehovar je opozoril tudi na zaskrbljujoč trend, da starost žrtev na teh posnetkih z leti upada, posnetki pa prikazujejo čedalje hujše oblike spolnih zlorab in dodal: »To nas le še bolj zavezuje k nadaljnjemu delu na tem področju, tudi z nadaljnjo organizacijo strokovnih posvetov in priprav koristnih vsebin za osveščanje o e-zlorabah.«

Dušan Zupančič iz Gospodarske zbornice Slovenije je opozoril, da je pri zmanjševanju spletnih nevarnosti potrebno sodelovanje celotne družbe: od staršev, šolskega sistema, civilne družbe, organov pregona, sodišč do prav tako operaterjev elektronskih komunikacij. Starši morajo prevzeti kontrolo nad napravami doma in se z otroki pogovarjati o tem, kaj z njimi sploh počnejo. Po njegovem mnenju na šolah potrebujemo strokovnjake, ki poznajo nevarnosti medmrežja, da lahko priskočijo na pomoč pri ozaveščanju učencev.

O izsledkih nedavne kanadske raziskave je spregovoril mag. Boštjan Lindav, pomočnik direktorja Uprave kriminalistične policije na Generalni policijski upravi. Posledice spolnih zlorab kot tudi nastalih posnetkov spremljajo žrtve vse življenje.

»Grožnja storilcev, da bodo posnetke teh zlorab razširjali preko spleta, je za žrtev še dodaten udarec. Še huje pa je, ko ti posnetki resnično gredo svojo pot po komunikacijskih vozlih interneta in se tam zasidrajo za vedno. Ta ista raziskava je pokazala, da se žrtve izjemno težko soočijo s temi dejanji, še težje o njih spregovorijo in naznanijo organom pregona. Ne le zaradi prizadetosti in sramu, da bodo v družbi stigmatizirani, temveč tudi zaradi groženj storilcev s fizičnim obračunavanje ali drugimi negativnimi posledicami. Zato žrtve pogosto molčijo in takšno hudo travo tiščijo v sebi. Niso osamljeni primeri, ko si škodujejo ali celo strežejo po lastnem življenju, da bi se rešile iz brezna zlorab in nasilja. Sprašuje se, če smo kot družba naredili dovolj, da takšna dejanja obsodimo,« je povedal Lindav, dodal pa, da bo potrebno pretehtati dosedanjo in oblikovati ustreznejšo prakso obravnave storilcev teh dejanj: »Poiskati bo treba nove in učinkovitejše preventivne možnosti, s katerimi bomo otroke zaščitili in preprečili, da bi do tovrstnih zlorab sploh prišlo. V Sloveniji moramo poskrbeti za dovolj vrhunsko usposobljenih strokovnjakov za varstvo in zaščito otrok. Naša zakonodaja in drugi mehanizmi zagotavljanja dobrobiti otroka  ter  njegove temeljne pravice do varnega odraščanja morajo biti v koraku  s  časom,  sodelovanje  pristojnih  služb pa tvorno, povezovalno in učinkovito,« je dodal mag. Boštjan Lindav.

Take so izpostavili delo na preventivi, saj je kurativa pozneje nujno potrebna, a prepozna. Strokovnjaki opozarjajo fenomen spletnega spolnega izsiljevanja, iskren javni diskurz, pravočasne zakonodajne spremembe, vzpostavitev koordinacijskega telesa za preventivo in zaščito ter kakovostne rešitve in ustrezno ponujeno pomoč. Ob tem pravijo, da ni mogoče samostojno reševati primerov spolnih zlorab otrok zaradi njihove kompleksne narave in prepotrebnih multidisciplinarnih znanj.

FOTO: Jure Stušek

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kakšne barve je sonce?

Starejše novice