V Braslovčah je na drugo avgustovsko nedeljo že 57. potekal tradicionalni praznik hmeljarjev, kjer so dobili novega hmeljskega starešino Antona Groblerja in novo hmeljsko princeso Klavdijo Bastl Enci.

Klavdija Bastl Enci prihaja iz Spodnje Savinjske doline in je študentka četrtega letnika razrednega pouka na Pedagoški fakulteti v Mariboru, od meseca avgusta pa nosi laskav naziv - 57. Hmeljska princesa Slovenije.

Glavno merilo izbora je hmelj

Ne gre za natečaj ali preverjenje znanja, dovolj je zgolj to, da imaš doma hmelj. Dodatna kriterija sta še polnoletnost in nezakonski stan. Vsaka princesa ima še starejšo starešino, katerga pogoj je ta, da je starejši od 48 let in se ukvarja s hemljarstvom. Skupaj  tvorita hmeljski par. Praksa je takšna, da iz katerega kraja prihaja starešina je tudi odvisno iz katerega kraja bo prihajala princesa. Princesa naj bi bila doma v istem oziroma bližjem kraju.

FOTO: Milan Njenjić

Hmelj je družinska tradicija

Klavdija prihaja iz kmetije, katere glavna panoga je mlekarstvo. Ker pa se v Spodnje Savinjski dolini spodobi, da ima skoraj vsaka kmetija hmelj, ga imajo tudi oni.

»Odkar pomnim, imamo tudi mi doma hmelj in to samo pet hektarjev. Največji proizvajalec hmelja v Sloveniji je na Koroškem in ima kar 130 hektarjev hmelja,« za Mariborinfo pripoveduje Klavdija.

»Hmelj nas združuje. Poleti, ko ga obiramo, pridemo vsi na kup in to celo leto komaj čakamo. To je naša družinska tradicija,« še dodaja.

Pomemben pomen kulturne dediščine hmeljarstva

»Kot hmeljska princesa moram skrbeti za promocijo hmeljarstva na Slovenskem, ker veliko ljudi hmelja sploh ne pozna. Zelo dobro sodelujemo tudi z žalsko fontano piv, v prihajajočih mesecih pa odhajam tudi v Nürnberg, kjer bomo promovirali pivo iz slovenskega hmelja,« pojasnjuje princesa zelenega zlata.

Skupaj s starešino podpirata in promovirata tudi slovenske kraft pivoarje, ki imajo svoje domače pivovarne.

Letos povprečna letina

»Hmelj se prične obirati po 15. avgustu ampak je vse odvisno od njegovih vrst. Letos je povprečna letina, saj je veliko hmelja poškodovala toča. Še vedno pa ga je dovolj in zajema povprečje. Ko imaš kupce ga moraš vedno imeti dovolj, ne glede na letino,« poudarja hmeljska pincesa Slovenije.

FOTO: Tomaž Rehar

Hmelj ni le za pivo

Ob besedi hmelj zagotovo vsakdo naprej pomisli na pivo. Ampak ta vzpenjajoča se rastlina ima še številne zdravilne učinke.

»Zelo priljubljeni so tudi čaji iz hmelja, ki pomagajo k nespečnosti. Tudi v vzglavnike dajejo hmelj, saj hmeljev vonj pomirja in pozitivno učinkuje na naš spanec in življenje. Spomladi, ko ima hmelj mlade poganjke, pa jih lahko pripravimo kot šparglje. To še ni tako znano, ampak je zelo dobro in zdravo. Ker je hmelj rastlina z veliko potenciala, so številne študije usmerjenje k raziskovanju njegovih zdravilnih učinkov,« nam zaupa Klavdija.

Prvič tudi protokolarno pivo

Če ima vsaka vinska kraljica svoje vino, zakaj ne bi tudi hmeljska princesa imela svojega piva.

»Letos sva prvič skupaj s starešino dala variti najino pivo. Za to bo poskrbela mlada slovenska pivovarna iz Koroške imenovana Time Brewery,« pozitivno zaključuje Klavdija.

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kakšne barve je sonce?

Starejše novice