Ravno v teh dneh srne polegajo svoje mladiče in jih, medtem ko iščejo hrano, pustijo same na travniku. Nekateri ljudje zato mislijo, da gre izgubljene oziroma osirotele mladiče in jih dobronamerno vzamejo v oskrbo.
Nekateri ljudje zato mislijo, da gre izgubljene oziroma osirotele mladiče in jih dobronamerno vzamejo v oskrbo. Ne vedoč, da s tem ne le kršijo predpise, ampak tudi povzročijo nepopravljivo škodo, saj takšnega mladiča, če bi ga kasneje želeli vrniti v naravo, srna zaradi vonja po ljudeh ne sprejme več, opozarja Lovska zveza Slovenije.
Srne pri najpogosteje svoje mladiče, dokler jim še niso sposobni slediti, odložijo v visoko travo ali v drugo kritje in jih poiščejo le ob dojenju. Srnin mladič je v tem času brez vonja in tako pretežno varen pred plenilci in psi. Čeprav mladiči morda delujejo izgubljeno, je pomembno, da se jih ne dotikamo, saj jim s tem zmanjšamo možnost vrnitve v naravo.
Če mladiča vzamemo domov in ga po nekaj dnevih vrnemo tja, kjer smo ga našli, ga bo srna morda še sprejela, kasneje nič več. Pomembno pa je tudi, da naša zakonodaja prepoveduje, da bi iz narave odtujili divje živali in zanje skrbeli.
Posebna previdnost tudi pri košnji
Druga nevarnost, ki preti številnim prostoživečim živalim v tem obdobju, pa je košnja. Namreč, zaradi košnje lahko nastanejo izjemno velike izgube, ne le mladičev srnjadi, ampak tudi drugih prostoživečih živali.
Da bi pri košnji obvarovali divje živali, med njimi srne, je dobro postaviti odvračala, na primer strašila, namenska svetlobna ali zvočna odvračala. Pri tem moramo posebno pozornost nameniti tudi varni košnji.
»Skoraj zagotovo se bo za žival tragično končala košnja od obrobja proti sredini travnika, saj se prostoživeča žival nagonsko pritaji in zadrži v sredini travnika. Ob tem naj povemo še, da če med pokošeno travo, ki naj bi kasneje postala kakovostna travna silaža, naključno zaide del živalskega tkiva pokošene živali, se veliko krme uniči,« še opozarjajo pri Lovski zvezi Slovenije.
Pravilna košnja tako narekuje, da se ta začne v sredini travnika in se nadaljuje proti robu, torej v krogu od znotraj navzven. Tako se prostoživeča žival umika iz središča proti prostim in varnim površinam. Zlasti pri košnji zadnjih pasov je priporočljiva manjša hitrost in še večja pozornost voznika. Če gre za večji travnik, se lahko ta površino razdeli.
