Nacionalni inštitut za javno zdravje je s pomočjo Društva psihologov in drugih organizacij izvedel raziskavo o oceni potreb po psihosocialni podpori v času epidemije.

Nina Krohne, psihologinja iz Društva psihologov, je na današnji vladni novinarski konferenci predstavila nekaj ključnih izsledkov raziskave o oceni potreb po psihosocialni podpori v drugem valu epidemije covid-19.

Raziskava je del akcijskega načrta za izvajanje psihološke pomoči v razmerah epidemije, katerega nosilec je Nacionalni inštitut za javno zdravje, kot koordinator pa je v raziskavi sodelovalo Društvo psihologov.

Izbiranje podatkov je potekalo preko spleta, predvsem v decembru prejšnjega leta. V raziskavi je sodelovalo 3556 udeležencev, vendar je potrebno poudariti, da vzorec, ki so ga zbrali, ni skladen z demokratičnim vzorcem populacije Slovenije, saj je bila večina anketirancev ženskega spola.

Prav tako je bilo v vzorcu prisoten manjši delež ljudi, ki so stari nad 65 let, prevladujejo pa tudi višje izobraženi.

Med epidemijo mnogo osebnih stisk

Namen raziskave je bil ugotoviti, kako intenzivne so stiske, ki jih udeleženci doživljajo v času drugega vala, pa tudi kako se s temi stiskami spoprijemajo. 

Osredotočili so se na določene zaposlitvene skupine, ki vključujejo zaposlene v vzgojnem izobraževanju, zdravstvu, socialnem varstvu in gospodarstvu, kasneje pa so dodali še druge skupine, za katere je pričakovano, da se s stiskami soočajo intenzivneje: samozaposleni, starši, brezposelni, študenti in upokojenci.

V raziskavi so ugotovili, da se stiske med posamezniki razlikujejo. Pri nekaterih so stiske višje, pri drugih nižje, a v splošnem je stiska, ki jo čutijo posamezniki, srednje intenzivna.

Dobra novica pa je, da udeleženci ugotavljajo, da imajo na voljo vire, ki so jim v pomoč pri spoprijemanju s stisko.

Stiske ob negotovi prihodnosti

Če primerjamo rezultate s časom pred korono, udeleženci ugotavljajo, da je njihova stiska višja. To pomeni, da je epidemija v življenja udeležencev prinesla težave in stiske.

Udeleženci se srečujejo s stiskami na področju zdravja, vendar bolj kot nek strah pred lastno okužbo, je pri udeležencih prisoten strah pred okužbo bližnjih. To je skladno tudi z raziskavami iz prvega vala, kjer je bila to poglavitna stiska. 

Udeležence prav tako skrbi negotova prihodnost, izstopa pa tudi strah pred izgubo oziroma omejitvijo svoboščin

Skrb zaradi slabše dostopnosti zdravstvenih storitev je prisotna pri vseh, izstopa pa predvsem pri upokojencih, ki se soočajo tudi z intenzivnejšimi stiskami zaradi ločenosti od družinskih članov. Najverjetneje gre za občutke osamljenosti in izolacije.

Stiske zaradi dela

Opažajo tudi določene stiske povezanih z delom, predvsem zaposlenih v vzgojno-izobraževalnih institucijah, socialnem varstvu, zdravstvu, gospodarstvu in pri starših šoloobveznih otrok.

Stiske se pojavljajo zaradi spremenjenega dela in povečanega obsega dela, ki ga je prinesla koronakriza. Starši šoloobveznih otrok izražajo tudi stiske povezane z delom na daljavo in usklajevanjem družbenih in službenih obveznosti.

Šole so bile zaprte, zato so okoliščine za mnoge starše bile precej naporne. Pojavljajo pa se tudi stiske, ki so povezane z nestabilnostjo zaposlitve oziroma s potencialnim upadom socialne varnosti, ki se pojavljajo pri zaposlenih v gospodarstvu, samozaposlenih, brezposelnih in študentih. 

Stiske zaradi izolacije so pri celotni populaciji relativno visoko izražene, a študenti jih izražajo še višje. Študenti so bili primorani, da se preselijo nazaj v družinsko gospodinjstvo, kar jim je prinašalo nemalo stisk. Prav tako poročajo o slabših odnosih v zasebnem življenju.

Odnosi v zasebnem življenju

Med epidemije je prišlo do porasta nasilja – tako v partnerskem in družinskem življenju, kot tudi na delovnem mestu.

Poudariti velja, ponovno, da največjo stisko na tem področju doživljajo študentje, saj največ poročajo o družinskem in partnerskem nasilju.

Pri zaposlenih v zdravstvu pa se očitno pojavlja veliko nasilja na delovnem mestu. Vsak deseti zaposlen v zdravstvu poroča o tej izkušnji. Prav tako pa je ta problematika pereča v gospodarstvu.

Potreba po podpori

Ugotavljajo, da večina udeležencev ne čuti potrebe po psihološki podpori. Izmed teh, ki to potrebo izpostavljajo, ugotavljajo, da pomoči kljub temu niso poiskali, saj navajajo, da še sami zmorejo obvladovati stiske, poleg tega pa izpostavljajo tudi težave do dostopnosti psihološke podpore.

Pri tem velja izpostaviti dve razliki: dejansko težavo z dostopnostjo, na drugi strani pa gre za težavo, da udeleženci niti ne vedo, kam naj se obrnejo. 

Največ ljudi, ki izraža potrebo po podpori, pa spada med brezposelne in študente, pri katerih so odkrili tudi višje izraženo problematiko depresije.

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kakšne barve je sonce?

Starejše novice