Slika je simbolična.
Tudi otroci so vsakodnevno priča hudim govoricam in dogodkom, ki se dogajajo v Ukrajini zaradi vojne, zato je pogovor z njimi o tej temi izrednega pomena.

Trenutna situacija v Ukrajini lahko marsikomu vzbuja občutke strahu in tesnobe. Ob hudih prizorih, beguncih in vojni, ki se dogaja nedaleč od nas smo zgroženi.

Zavedati pa se moramo, da so situaciji izpostavljeni tudi najmlajši. 

Govorice o vojni in spopadih slišijo tudi otroci

Velikokrat pozabimo, da govorice o vojni in spopadih, kar je zadnje čase prva in zadnja tema pogovorov, slišijo tudi otroci. 

Najmlajši vedno iščejo oporo, zaščito in občutek varnosti pri starših, kar pa je zdaj v teh kriznih časih še toliko bolj pomembno. Z njimi se je zato treba v takšnih situacijah posebej pogovoriti in jim zagotoviti dodatno oporo in varnost.

V ta namen smo skupaj s specialistko klinične psihologije, Tanjo Pristovnik, pripravili nekaj napotkov, kako se z otroki pogovoriti o vojni. 

Kako začeti pogovor o vojni z otrokom? 

Pogovor o vojni je z otrokom najprimerneje začeti spontano, enkrat tekom dneva, pravi sogovornica.

»Izogibajmo se pogovoru o težkih temah zvečer pred spanjem. Najbolje je pogovor začeti med kakšno običajno aktivnostjo oziroma vsakodnevnim opravilom (na primer med kosilom), naj odprtje te teme deluje čim bolj naravno.

Pogovor lahko začnemo zelo splošno, v smislu našega raziskovanja o tem, kaj otrok o tej temi že ve, kako se ob tem počuti,« svetuje.

Lahko da je določene informacije že slišal, čeprav tudi ni nujno, da so informacije prave. Otroku postavljamo odprta vprašanja in mu tako omogočimo, da sam pove, kaj o tej temi že ve, česa ne, kaj ga bega, kaj ga mogoče skrbi ali kaj bi še želel izvedeti.

Pri mlajših otrocih lahko temo odpremo preko zgodbic, risbic ali drugih aktivnosti, še pojasni.

Povprašajte jih, kaj vedo in kako se počutijo

Poskusite izbrati ustrezen čas in kraj, ko se lahko o vojni v Ukrajini pogovorite na naraven način.

Izognite se tovrstnih pogovorov pred spanjem, raje izberite čas, ko se bo vaš otrok najverjetneje počutil prijetno in udobno, ko bo prosto govoril, na primer med družinskim obrokom.

Dobro izhodišče za začetek pogovora je, da otroka vprašate, kaj ve o tej temi in kako se počuti. Nekateri otroci vedo le malo o tej temi, ker jih to ne zanima, drugi pa so mogoče o vojni slišali že večkrat in so prestrašeni ali ne vedo, kaj se dogaja.

Preverite, kaj so slišali ali videli in jih pomirite, razložite bolj podrobno, kaj se dogaja in kje, popravite netočne informacije, pri mlajših otrocih si lahko pomagate tudi z zgodbami, slikami ali risanjem, pojasnjuje Pristovnik. 

Pogovor prilagodite starosti otroka

Kot opozarja specialistka klinične psihologije, ki se ukvarja z otroki in mladostniki, je pomembno, da se pogovor prilagodi starosti otroka.

Med pogovorom pokažite otroku, da ga poslušate, in mu namenite vso svojo pozornost. Ob tem pa ga spomnite še, da se lahko z vami ali drugo zaupanja vredno odraslo osebo pogovori, kadar koli želi.

Slika je simbolična.

Ohranite mirnost in poskušajte ugotoviti, kaj jih skrbi

Pri tovrstnih pogovorih je pomembno, da smo ob pogovoru mirni. Na otrokova vprašanja odgovarjajmo mirno, s čim bolj enakomernim tonom. 

»Trudimo se, da otrok v našem glasu in načinu pripovedovanja ne zazna naše stiske in skrbi, četudi je ta pri nas morda prisotna. Odrasli namreč za otroka predstavljamo varno bazo in pomembno je, da od nas dobiva občutek varnosti, občutek, da se mu ne bo zgodilo nič hudega in da bomo zanj poskrbeli,« razlaga Pristovnik. 

Mlajši otroci morda ne razlikujejo med slikami na zaslonu in resničnim svetom, zato lahko verjamejo, da so v neposredni nevarnosti, tudi če se konflikt dogaja daleč stran.

Pri tem je pomembno, da ne zanemarite ali zavračate njihove zaskrbljenosti.

Tudi ob vprašanjih, ki se vam morda zdijo neprimerna, kot na primer, ali bomo umrli, ohranite mirnost in otroku zagotovite, da se to ne bo zgodilo. 

Če boste razumeli, od kod izvirajo skrbi, jih boste najverjetneje lahko tudi pomirili.

Na kakšen način otrokom predstaviti, kaj se dogaja in kje?

Otroku, ki kaže zanimanje za trenutno situacijo, ki postavlja vprašanja in išče odgovore nanje, skušamo trenutno situacijo predstaviti njegovim letom primerno.

»Uporabljajmo besede, ki ji otrok pozna in razume, bodimo pozorni na otrokove reakcije in pripoved prilagodimo njegovim odzivom,« svetuje.

Seveda, pa ni nujno, da vse otroke trenutna situacija zanima. Če otrok o tej temi ne želi govoriti ali če na naše vprašanje glede njegovega védenja o vojni le na kratko odgovori, otroka ni treba s to temo obremenjevati ali je celo forsirati.

Nič ne bo narobe, če počakamo, da začne o tej temi govoriti sam, da postavi kakšno vprašanje.

»Pomembno je, da ve, da lahko o tem govori, če želi,« pravi.

Ključnega pomena je, da otroku predstavimo, da je na varnem in da se vojna ne dogaja v naši državi, še posebej, če gre za mlajšega otroka.

Lahko mu na primer na zemljevidu ali globusu pokažemo, kje je Slovenija in kje Ukrajina. Tako si bo stvari lažje predstavljal.

Kako težke informacije približati otroku? 

Vojne v pogovoru ne moremo normalizirati, saj to ni normalno stanje, je izredno stanje. Vendar pa lahko otroku povemo, da se vojne dogajajo marsikje po svetu, da so določene nam zelo oddaljene, da pa nekatere potekajo nam nekoliko bližje.

Pomembno je, da poslušamo otrokova vprašanja in mu ne dajemo več informacij, kot jih z vprašanji išče.

»Če na njegovo vprašanje ne znamo odgovoriti, se ne smemo bati reči 'ne vem'. Skupaj z njimi lahko iščemo rešitve za njegove skrbi,« pravi strokovnjakinja.

Kako pomiriti zaskrbljenega otroka?

Otroci postanejo velikokrat zaskrbljeni zaradi odzivov odraslih, zaradi njihovih reakcij. Zaskrbljenega otroka najlažje pomiri miren odrasli.

Pomembno je, da otrokovih skrbi ne minimaliziramo in ne prezremo. Povemo mu lahko, da je njegov odziv normalen, da ga lahko razumemo, vendar mu hkrati zagotovimo, da je na varnem.

Zaradi otrokovega doživljanja je pomembno, da se pred otrokom ne pogovarjamo o naših skrbeh in dilemah, da se o trenutnem dogajanju z drugimi odraslimi pogovarjamo takrat, ko otrok ni v bližini.

Prav tako naj otroci ne bodo izpostavljeni tragičnim prizorom v številnih novicah, objavah v medijih, socialnih omrežjih ...

Otrokom lahko tudi povemo, da ni vse, kar piše v novicah, res, da so določene novice lažne in da jih naučimo brati zanesljive vire informacij na spletu.

Kako zaključiti pogovor, da otrok ne bo v stiski?

Ko zaključujemo pogovor o tako težki temi, je pomembno, da otrok ne kaže znakov vznemirjenosti, zaskrbljenosti (pozorni smo na njegovo govorico telesa, ton glasu, dihanje).

»Preverimo, ali ima otrok še kakšno vprašanje ali če se želi še o čem pogovoriti. Če je otrok vznemirjen, mu lahko pomagamo umiriti se s kašnimi drugimi aktivnostmi - na primer uporabo tehnike trebušnega dihanja,« dodaja.

Pogovor zaključimo v pozitivni smeri, v smislu, da se veliko ljudi po svetu trudi, da se ta spor razreši, da se vojna konča in da spet zavlada mir v tej državi, vendar da je sedaj težko napovedati, kako hitro se bo to zgodilo.

Otroku moramo vsekakor zagotoviti, da je on na varnem in da bo zanj poskrbljeno, pojasnjuje.

»Ko naredimo nekaj dobrega za nekoga drugega, ko mu pomagamo, imamo dober občutek. To zavedanje nas pomiri. Tako lahko z otrokom naredimo nekaj s čimer pomagamo drugim.

Številne organizacije po Sloveniji namreč zbirajo materialna in finančna sredstva za ljudi iz Ukrajine. Če imamo to možnost, lahko pomagamo,« zaključi strokovnjakinja. 

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Priimek aktualnega predsednika države?

Starejše novice