Velika noč je najpomembnješi krščanski praznik. Kristjani na ta dan praznujejo Jezusovo vstajenje od mrtvih. Na veliki petek so Jezusa križali, tri dni po križanju, v nedeljo, pa je Kristus vstal od mrtvih.

Velika noč je za vse kristjane praznik upanja in veselja – verujejo namreč, da je Jezusovo vstajenje simbol premoči nad telesno in duhovno smrtjo.

Po tradiciji je na veliki petek zapovedan strogi post, na veliko soboto se blagoslovi oziroma žegna jedila, ki se zaužijejo za nedeljski velikonočni zajtrk. Se pa velikonočne tradicije razlikujejo med vejami krščanstva in med državami.

V Sloveniji imajo vse velikonočne jedi tudi svojo simboliko: meso simbolizira Kristusovo telo, rdeči pirhi simbolizirajo kaplje krvi, hren simbolizira žeblje, kruh in pecivo pa trnjevo krono.

Kakšne so razlike v praznovanju velike noči med katoliki in pravoslavci

Velika noč v pravoslavju nastopi en teden kasneje kot v Rimokatoliški cerkvi. Pravoslavci, v primerjavi s katolištvom, odklanjajo verski resnici o Marijinem brezmadežnem spočetju in vnebovzetju, prav tako nimajo enotnega poglavarja, kot je papež pri katolikih. Obstaja pa tudi nekaj razlik v praznovanju velike noči, čeprav gre v osnovi za enak praznik.

Katoliki priprave na praznik začno že zadnjo nedeljo pred veliko nočjo – cvetno oziroma oljčno nedeljo. Katoliki na cvetno nedeljo v cerkev prinašajo oljčne vejice. Na veliki četrtek se v cerkvi s sveto mašo obeleži spomin na zadnjo večerjo, veliki petek pa velja kot postni dan. Sobota je dan blagoslavljanja jedil – verniki v cerkev k blagoslovu oziroma žegnu nesejo velikonočna jedila, ki jih zaužijejo v nedeljo zjutraj. Za velikonočni zajtrk se zbere vsa družina in skupaj uživa ob pirhih, šunki, hrenu in potici.

O pravoslavnih navadah ob veliki noči smo govorili s Stojanko Milivojević, ki je povedala, da se vse začne na veliki petek, ko se kuhajo in barvajo jajca: »Prva se vedno obarva rdeče in se pusti v domu do naslednje velike noči – postane varuh družine in hiše. Ponavadi jajca barvamo z naravnimi sestavinami, na primer s čebulo, kupovanja barv se izogibamo.« Tudi pravoslavci pirhe aranžirajo in jih okrasijo, kot katoliki. A glavna razlika med praznovanjem katoliške in pravoslavne velike noči je ta, da »pravoslavci v cerkekvi nismo deležni blagoslova hrane, kot katoliki, prav tako v cerkev ne nosimo vse hrane, amapk le kak pirh, ko pridemo domov se peče svinjina, jagnjetina, režeta se suho meso in domači sir. Glede hrane obstaja le ena omejitev – zajtrk se vedno začne s pirhi.«

Velikih razlik med praznovanjem pravoslavne in katoliške velike noči skoraj ni. Vsi se pred veliko nočjo držimo posta: »Postimo se 7 tednov pred veliko nočjo, ne jemo ničesar živalskega izvora, razen rib,« še dodaja Milivojevićeva.

Sogovornica prav tako izpostavi igro, ki pa jo pred velikonočnim zajtrkom velikokrat igrajo tudi katoliki: »Vsaka pravoslavna družina pred velikonočnim zajtrkom igra igro s pirhi, ki jih tolčejo enega ob drugega. Zmaga tisti, čigar pirh ostane najdlje cel, ta pirh pa si na koncu udari v glavo. Velikonočni zajtrk se kasneje obvezno začne z jajci, druge stvari lahko jemo kasneje.«

Komentarji (1)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kakšne barve je sonce?

Miki (nepreverjen)

Kako pa praznuje Veliko noč ISIS? - Z črnimi jajčkami okoli pasu in detonarotjem.

Starejše novice