V Zvezi potrošnikov Slovenije so pripravili pregled dijaških in študentskih računov vseh bank in hranilnic.

Za odprtje dijaškega ali študentskega računa so potrebni osebni dokument, davčna številka in potrdilo o šolanju oziroma veljavna dijaška ali študentska izkaznica. Mlajši od 18 let brez statusa lahko odprejo Dijaški račun pri DBS, Prvi račun pri NLB ali paket Car pri UniCredit banki, slednja starejšim od 18 let in brez statusa ponuja brezplačen paket Start. Mladoletni bodo za odprtje računa s seboj praviloma morali pripeljati enega od staršev.

Izmed vseh računov, ki smo jih pregledali, je za mesečno vodenje treba plačati le za paket NLB Mladostni, ki je za mlade do 27. leta cenejši – 1,99 namesto 3,99 evra. Osebni račun SKB ISIC, kjer študent dobi tudi mednarodno študentsko izkaznico ISIC, je brezplačen v primeru plačilnih transakcij s kartico v višini najmanj 960 evrov v posameznem šolskem letu, drugače je letna članarina 11,50 evra.

Spletna plačila s karticami

Dijaki in študentje z računom dobijo tudi debetno kartico, pri čemer jim denar z bančnega računa trgajo takoj, ko ga dvignejo na bankomatu ali s kartico plačajo v trgovini. Za spletno plačevanje debetne kartice niso najbolj primerne in varne in tudi ne povsod sprejete. Na spletu se najbolje obnesejo kartice z odloženim plačilom ali »kreditne« kartice, kjer enkrat na mesec poravnamo, kar smo z njimi zapravili. Praviloma so na voljo starejšim od 18 let z rednimi prilivi (štipendija, redno delo, pokojnina). Nekatere banke bodo pred izdajo kartice zahtevale še zagotovilo staršev, da bodo pokrili znesek porabe, če na študentovem računu ne bo dovolj denarja. Letne članarine so približno 20 evrov, nekaj bank ponuja študentske popuste, ki so navedeni v preglednici.

Brezplačno kartico MasterCard z odloženim plačilom dobijo imetniki paketa DH EYCA pri Delavski hranilnici, brezplačno debetno kartico Visa za plačevanje na spletu pa imetniki računa Akeš pri Abanki. Alternativno lahko na spletu uporabljamo predplačniške kartice, ki pa po naših izkušnjah niso povsod sprejete. Ponuja jih sedem bank ter nekaj drugih ponudnikov in niso brezplačne.

Dvigovanje gotovine in preverjanje stanja

Dvigi na bankomatih banke, pri kateri imamo odprt račun, so brezplačni, ne pa nujno tudi na bankomatih drugih bank.Včasih želimo na bankomatu le preveriti, koliko denarja je še na računu – tudi za to nekatere banke zaračunajo, običajno okrog pol evra. Uporabniki spletne ali mobilne banke lahko stanje namesto na bankomatu brezplačno preverijo v aplikaciji.

Plačilna kartica je oblika plačilnega sredstva, zato moramo z njo ravnati enako skrbno kot z denarjem. Če nam jo ukradejo ali jo izgubimo, jo moramo čim prej preklicati – telefonsko številko za preklic si shranimo v telefon, vedno pa jo lahko poiščemo na spletu. Banka bo staro kartico blokirala in izdala novo, kar ne bo zastonj. Prvi tak spodrsljaj dijakom in študentom oprostijo le pri Addiko banki, drugače pa jih bo to stalo od 4 do 15 evrov, odvisno od banke.

Spletna in mobilna banka

Dijaki in študenti, ki se odločijo za uporabo spletne oziroma mobilne banke, morajo dosledno upoštevati varnostna navodila banke, skrbno varovati podatke in opremo za vstop (tudi pametni telefon, če imajo mobilno banko), za dostop do spletne oziroma mobilne banke naj ne uporabljajo javnih omrežij, namestiti si morajo ustrezno protivirusno opremo, ne nameščajo naj nepreverjenih programov in aplikacij, po uporabi naj se iz spletne oziroma mobilne banke vedno odjavijo. Kdor varnostnih navodil ne upošteva, ni upravičen do povračila škode v primeru vdora in kraje denarja.

Aplikacije za spletne in mobilne banke omogočajo dober pregled nad stanjem na računu, plačila so cenovno ugodna, uporaba pa preprosta in praktična, saj prihrani veliko časa. Za dijake in študente je mesečna uporaba večinoma brezplačna, izjemi sta spletni banki Lona in Primorske hranilnice Vipava (53 oziroma 30 centov na mesec). Plačila položnic so približno 40 centov, kar je precej manj kot na bančnih okencih (primerjava v preglednici).

Limit ni vedno najboljša zamisel

Limit ni brezplačen denar, limit je kredit. Imenujemo ga tudi »dovoljeno negativno stanje« in pomeni znesek, ki si ga lahko začasno izposodimo od banke. Najprej se morda zdi kot privlačna možnost, saj imamo občutek, da smo ta denar dobili, pozneje pa se pogosto izkaže za past. Večina, ki začne limit uporabljati, je namreč ves čas »v minusu«, spreminja se le višina limita, ki je vedno višji.

Limit, tako kot vsak kredit, tudi ni zastonj. Zanj banki plačujemo obresti – ves čas, ko je naše stanje negativno. Če je torej stanje na računu 0 in imamo 200 evrov limita, to ne pomeni, da imamo 200 evrov, temveč da si jih toliko lahko izposodimo v zameno za obresti in na koncu banki vrnemo več kot 200 evrov. Obresti za limit so med najvišjimi – le nekaj manj kot osem odstotkov, in večji kot je minus, več obresti plačamo.

V preglednici smo zbrali informacije o rednem limitu, ki ga dijakom in študentom omogočajo posamezne banke in hranilnice. Pri večini lahko zaprosijo zanj, a ni nujno, da jim ga bodo odobrili – banka se o tem odloči na podlagi prilivov, včasih zahtevajo dodatno zavarovanje od staršev ali druge osebe, ki jamči, da bo izposojeni denar vrnjen. Nekaj bank ponuja tudi izredni limit, kjer so zneski višji, večje pa so tudi zahteve bank.

Več informacij in pregledna tabela so na voljo tukaj.

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kakšne barve je sonce?

Starejše novice