Na Geodetski upravi Republike Slovenije so objavili poročilo o slovenskem trgu nepremičnin v prvi polovici tega leta. Je epidemija koronavirusa cene stanovanjskih nepremičnin in zazidljivih parcel znižala ali zvišala?

Na Geodetski upravi Republike Slovenije so poudarili, da je slovenski nepremičninski trg v letošnjem prvem polletju povsem zaznamovala epidemija koronavirusa: »Spomladanska razglasitev epidemije in ukrepov za njeno zajezitev je za dva meseca praktično zaustavila normalno trgovanje z nepremičninami.«

Število nepremičninskih transakcij se je v prvi polovici leta občutno zmanjšalo. To je odprlo vprašanje, ali oziroma kako bo to vplivalo na cene nepremičnin, predvsem stanovansjkih.

»Izkazalo se je, da zaustavitev trgovanja ni vplivala na cene nepremičnin oziroma na trend njihove rasti. Po majskem preklicu ukrepov je namreč stanovanjski nepremičninski trg hitro ponovno oživel, tako da je obseg trgovanja kmalu dosegel raven pred razglasitvijo epidemije,« so povzeli na slovenski geodetski upravi.

V Sloveniji so se cene stanovanjskih nepremičnin in zazidljivih zemljišč v prvi polovici letošnjega leta, kljub precej manjšemu številu realiziranih kupoprodaj, večinoma nekoliko zvišale. Cene poslovnih prostorov pa so, tako kot že nekaj časa prej, tudi v prvi polovici letošnjega leta več ali manj stagnirale. 

Polletno poročilo o trgu nepremičnin je dostopno na tej spletni povezavi.

Največ poslov je bilo sklenjenih s stanovanji

V prvi polovici leta 2020 je bilo v Sloveniji sklenjenih okoli 13.300 kupoprodajnih pogodb za nepremičnine. Njihova skupna vrednost je okoli 900 milijonov evrov.

V primerjavi z drugim polletjem 2019 se je število kupoprodajnih poslov zmanjšalo za več kot četrtino.

Po deležu v prometu so prevladovala stanovanja, hiše in zazidljiva zemljišča.

Deleži prometa po vrstah nepremičnin v prvem polletju 2020 (vir: Geodetska uprava Republike Slovenije)

Cene rabljenih stanovanj dosegle rekordno vrednost

V Sloveniji je v prvi polovici tega leta povprečna cena rabljenega stanovanja dosegla rekordno vrednost in prvič presegla mejo 1.900 evrov na kvadratni meter. V primerjavi z drugim polletjem 2019 se je povprečna cena zvišala za tri odstotke.

V prvi polovici leta 2020 je bilo za stanovanje v povprečju treba odšteti 1920 evrov na kvadratni meter.

V analitičnem območju Maribor je bila povprečna cena stanovanja v prvi polovici tega leta 1390 evrov na kvadratni meter. Za primerjavo: v Ljubljani je cena znašala 2910 evrov na kvadrat.

Cene rabljenih stanovanj od prvega polletja 2018 do prvega polletja 2020 (vir: Geodetska uprava Republike Slovenije)

Hiše še vedno cenejše kot pred dobrim desetletjem

Povprečna cena prodane hiše je v prvi polovici 2020 znašala 130.000 evrov. To je resda dva odstotka manj kot v drugem polletju 2019, a še vedno štiri odstotke več kot v prvem polletju 2019.

V štajerskem območju brez Maribora in okolice je bilo za hišo v povprečju treba odšteti 79.000 evrov. Raven cen hiš je ostala najvišja v Ljubljani, tam povprečna cena hiše znašala 326.000 evrov.

Za razliko od cen stanovanj v večstanovanjskih stavbah cene hiš v Sloveniji še vedno niso dosegle rekordnih iz leta 2008.

Povprečne cene in lastnosti prodanih rabljenih hiš od prvega polletja 2018 do prvega polletja 2020 (vir: Geodetska uprava Republike Slovenije)

Zazidljive parcele na Štajerskem skoraj desetkrat cenejše kot v Ljubljani

Za zemljišče za gradnjo stavb je bilo v prvem polletju 2020 v povprečju treba odšteti 62 evrov na kvadratni meter, v drugem polletju 2019 pa 56 evrov na kvadratni meter.

Cene zazidljivih zemljišč še vedno niso dosegle rekordnih iz leta 2008.

V okolici Maribora je bilo za zazidljivo parcelo v povprečju treba odšteti 55 evrov na kvadratni meter, na štajerskem območju brez Maribora in okolice pa 25 evrov na kvadratni meter. Najvišje povprečne cene zemljišč so bile seveda v slovenski prestolnici, 239 evrov na kvadratni meter.

Kdaj bo najugodnejši trenutek za nakup stanovanja?

Po spomladanskem prvem valu epidemije si je stanovanjski nepremičninski trg hitro opomogel. Epidemija bistvenega vpliva na ponudbo in povpraševanje ni imela, pa tudi cene nepremičnin rastejo še naprej.

Ključno vprašanje pa je, kako bo na nepremičninski trg vplival trenutni, drugi val epidemije. Na Geodetski upravi Republike Slovenije so napovedali, da bo to odvisno predvsem od trajanja drugega vala in nadaljnjega razvoja pandemije, seveda pa tudi od ukrepov za zagotavljanje kupne moči in kreditne sposobnosti prebivalstva.

»Čim dlje bo epidemija trajala, tem večja je verjetnost, da bo začela negativno in dolgoročneje vplivati na plačilno sposobno povpraševanje po stanovanjskih nepremičninah. V tem primeru bi se začel čas prodaje, predvsem novih stanovanj, podaljševati, upad števila stanovanjskih kupoprodaj pa bi bil vse dolgoročnejši.

To bi vplivalo tudi na ponudbo stanovanjskih nepremičnin. Zaradi novogradenj, ki glede na trenutno gradbeno ekspanzijo prihajajo na trg v vse večjem številu, in morebitne nezmožnosti njihove prodaje, bi začelo prihajati do presežne ponudbe novih stanovanj, do zaustavljanja stanovanjskih projektov v teku in stečajev investitorjev,« so razložili na geodetski upravi.

So pa opomnili, da tudi v primeru globlje krize nepremičnskega trga hitrega padca cen stanovanj ni pričakovati: »Praviloma traja nekaj let, da se ponudba prilagodi in se začno cene spuščati, in še nekaj let, da dosežejo dno.«

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kakšne barve je sonce?

Starejše novice