Jesen gozdove obarva v stotine odtenkov jesenskih barv, listje počasi odpade, drevesa pričnejo s svojim zimskim počitkom, mi pa začnemo z jesenskim opravilom - grabljanjem.

Fundacija Davida Suzukija je združenje, ki na podlagi raziskav, analiz in izobraževanja dela na zaščiti okolja in trajnostnemu razvoju okolja. Poziva pa tudi, da letos svojega listja ne pograbljate, saj tako uničujete naravni sistem živih bitij.

V listju, ki odpade, svoj dom najdejo številke ličinke, gosenice, črvi in mikrobi. Vse te žuželke so pa še kako pomembne za naravni okoljski cikel. 

Živali, kot so na primer žabe, rovke ali kuščarji, se v odpadlo listje skrijejo in čakajo na svoj plen. Listje jim tako omogoča naravno skrivališče in lažji lov. 

Plast odpadlega listja je tako le dodatna plast organskih materialov, ki nudijo hrano, zatočišče, skrivališče ali celo prostor za gnezdenje mnogim živalskim vrstam, zaradi katerih je spomladi in poleti trata tako bujna. 

Odpadlo listje bo sčasoma razpadlo in tako bo delovalo kot naravno gnojilo za vašo trato. Pri tem le pazite, da ni vse listje na enem delu trate in ga razgrnite po večji površini. To naravno gnojilo bo hranilo tudi dobre mikrobe, ki živijo v zemlji, iz katere raste trata. Prav ti mikrobi so pomembni, saj je zdrava zelena trata odvisna prav od zdrave zemlje. 

Posebne nasvete glede uporabe odpadlega listja ima tudi Miša Pušenjak, ki nasade čebulnic jeseni vedno prekrije kar z odpadnim listjem. Priporočljivo je, da listje prej razrežete s kosilnico ali sesalcem za listje. Tudi narava tako poskrbi za naravno zastirko, saj jeseni zaščiti prehitro vznikle rastline. 

Listje lahko pustite ležati kar pod grmovnicami in drevesnicami ali pa naredite naravno zastirko za vrt. Tako bo zemlja ne le zaščitena, ampak tudi naravno pognojena.

Le pomislite, zakaj je gozdna zemlja tako bogata in polna dobrih mikrobov. En dejavnik je tudi odpadlo listje, ki na zemlji razpade in tvori naravno plast gnojila. 

Pripravite si domačo listovko

Listovka je bogata zemlja, ki jo lahko pripravimo s kompostiranjem listja. Prst, ki bo nastala, bo zelo zračna, približno takšna, kot jo najdemo v gozdovih. 

Listje le pograbljajte na kup in pustite, da počasi trohni. Kup pa naj ne bo prevelik, saj bo tako trohnenje nekoliko hitrejše. Če se vam zdi čakanje na čisto strohnjene liste predolgo, lahko napol strohnjene uporabite kot odlično naravno zastirko. 

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kako je ime prekmurskemu glasbeniku Kreslinu?

Starejše novice