Foto: Manc Čujež
Slovenske gore postajajo vse bolj priljubljene tudi pri tujih turistih in obiskovalcih, ki imajo premalo zavedanja, kako zahteven je slovenski alpski svet in da ni za slabo pripravljene posameznike.

Veliko znanih in razvitih ali pa manj poznanih destinacij vabi obiskovalce in turiste ter ponuja planinska oziroma pohodniška doživetja. Ob usmerjeni turistični promociji in razvoju pohodništva kot turističnega produkta pa smo priča razcvetu povabil v gore tudi na družbenih omrežjih, poudarja Martin Šolar, podpredsednik Planinske zveze Slovenije. Posledično pa je tudi vse več intervencij gorskih reševalcev. 

»V gore že dolgo ne zahajajo samo vešči in dobro opremljeni planinci, ampak na splošno v gore hodijo vsi. V planinski zvezi beležimo rast neprimerno opremljenih in slabo pripravljenih obiskovalcev gora, vse več je intervencij gorske reševalne službe. Hkrati tudi opažamo, da obiskovalci pričakujejo, da bodo planinske koče vedno odprte, da bo zavarovan vsak meter planinske poti in podobno,« opozarja Šolar. 

Problematiko želijo osvetliti tudi z zornega kota turizma in reševanja ter postaviti smernice in dejanske akcije s skupnim ciljem izboljšati predznanje in predpripravo za obisk gora.

Slovenske gore letno obišče 1,7 milijona obiskovalcev, Slovenijo pa prepreda zelo gosta mreža 10.000 kilometrov markiranih planinskih poti, za katere skrbi več kot 800 prostovoljcev, markacistov Planinske zveze Slovenije. 

Planinske poti so večinoma zelo dobro označene in, kjer je to potrebno, tudi opremljene z varovalnimi napravami. Glede na tehnično zahtevnost jih delimo v tri skupine - lahke, zahtevne in zelo zahtevne. 

»Na lahki planinski poti si pri hoji ni treba pomagati z rokami in je na strmih pobočjih dovolj široka, da omogoča varno hojo tudi manj izurjenim. Tudi na lahki poti pa so potrebni pazljivost, primerna telesna pripravljenost in ustrezna obutev. Planinci se tega večinoma zavedajo, turisti, ki se prvič podajajo v gorski svet in so o dolžini in zahtevnosti poti pogosto premalo obveščeni, pa hitro zaidejo v težave. Na usmerjevalnih tablah na izhodiščih in križiščih poti je zahtevnost poti označena z logotipi, za boljšo obveščenost obiskovalcev gora pa bo ponekod treba namestiti tudi dodatne opozorilne table,« se zaveda predsednik Planinske zveze Slovenije Jože Rovan.

Slovenski gorski reševalci so v zadnjih letih priča vse večjemu številu reševalnih intervencij.

»V zadnjih petih letih se je število naših posredovanj povečalo za 40 odstotkov. Eden od vzrokov je vse večji razvoj turizma. Pogostost posredovanja gorskih reševalcev se je povečala predvsem na turistično obiskanih območjih ob vznožju Julijskih in Kamniško-Savinjskih Alp. Vzroki za iskanje naše pomoči so predvsem pomanjkljive informacije, nepoznavanje in celo podcenjevanje gorskega sveta, fizična in psihična nepripravljenost na 'presenečenja', ki jih nudi gorski svet,« problematiko osvetli Gabrijel Rožič, član Komisije za informiranje in analize Gorske reševalne zveze Slovenije.

Predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije Janez Rozman pa dodaja, da bo »za zmanjšanje pogostosti nesreč potrebnega veliko sodelovanja med ponudniki turističnih destinacij in subjekti na področju gorniške dejavnosti. Na lokalni ravni je potrebnega več sodelovanja med poznavalci gorskega sveta in tistimi, ki gosta sprejmejo in mu nudijo prve informacije. Tu gre predvsem za promoviranje lažjih ciljev, njihovo poznavanje in sodelovanje z vodniško službo«. 

Za umiritev in zmanjševanje števila posredovanj gorski reševalci organizirajo usposabljanja za varno gibanje v gorskem svetu, opozarjajo na razmere v gorah in v sodelovanju z lokalnimi turističnimi ponudniki pripravljajo aktivnosti za opozarjanje in obveščanje obiskovalcev gora.

Tudi Planinska zveza Slovenije kot krovna organizacija na področju planinstva se trudi za razpršitev obiska in skrbi za preventivne programe in vsebine. Te intenzivno predstavlja tako interni planinski javnosti, torej članom in predstavnikom planinskih društev, kot tudi širši javnosti, torej domačim in tujim obiskovalcem gora.

»Smo pa lani ugotovili, da moramo komuniciranje dopolniti. Zaradi vse večjega, predvsem turističnega obiska gora smo začeli bolj natančno komunicirati zahtevnost planinskih poti. Lahke planinske poti so lahke po planinskih klasifikaciji, za nekoga, ki nima izkušenj s planinstvom, pa je lahko ta pot fizično zelo zahtevna. Prav tako smo videli, da naše informacije ne pridejo do teh obiskovalcev prek klasičnih kanalov, zato smo začeli intenzivneje sodelovati s turističnimi organizacijami in ponudniki turističnih produktov,« pojasni generalni sekretar Planinske zveze Slovenije Matej Planko.

»Zaradi vse večjega zanimanja tujcev za Slovensko planinsko pot smo izdali vodnik v angleščini Slovenian Mountain Trail, ki predstavlja celotno pot po dnevnih etapah, dodani so tudi napotki za varnejši obisk gora. Pomembno je, da informacije dosežejo tujce, še preden pridejo v Slovenijo, da se bodo že ob načrtovanju dopusta zavedali zahtevnosti gorskega sveta v Sloveniji, zato je naš cilj, da bi priporočila o varnem obiskovanju gora našla mesto v vseh predstavitvenih in promocijskih materialih turističnih ponudnikov,« dodaja Planko.

Gorske občine so v letu 2019 s 30 odstotki zabeležile največji delež prenočitev med vsemi vrstami občin in vsakoletno beležijo nadpovprečne rasti. Prvih enajst mesecev leta 2019 jih je po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije obiskalo 6,4 odstotka več gostov oziroma sedem odstotkov več tujih gostov kot v enakem obdobju leta 2018, pojasnjuje Nataša Hočevar, vodja sektorja za raziskave, razvoj, inovacije in evropske projekte na Slovenski turistični organizaciji.

Triglav je slovenski narodni simbol in se zato v vseh tujih vodnikih o Sloveniji pojavlja med top petimi stvarmi, ki jih moraš nujno obiskati, opaža gorski vodnik Mitja Šorn, predsednik Združenja gorskih vodnikov Slovenije: »Ker ima Triglav za Alpe skromno višino, se marsikateremu obiskovalcu zdi, da bo vzpon nanj lahek, kar za začetnika nikakor ni. Gore v Sloveniji so Alpe, kar pomeni, da so poti na njih alpske. Za nekoga, ki se je do zdaj gibal samo po asfaltu in parkih, lahko že pot iz Krme na Kredarico, ki je sicer klasificirana kot lahka planinska pot, predstavlja izjemno težak izziv, sama zelo zahtevna zavarovana planinska pot na vrh pa je za številne preveč izpostavljena. Slovenski turistični delavci lahko naredimo to, da naše poti, četudi samo do planinskih koč, nehamo opisovati kot lahke. Lahka planinska pot je dejansko lahka za nekoga, ki se je vajen gibati po gorskem svetu. Za nekoga, ki se tam znajde prvič, ker je v Lonely Planet prebral, da to res mora, pa je takšna pot lahko hudičevo zahtevna, za veliko njih celo prezahtevna.« 

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kako je ime prekmurskemu glasbeniku Kreslinu?

Starejše novice