Fotografija je simbolična.
Mamina zgodba je zgodba pogumne ženske, ki je svojo pot do naziva mama delila s svetom. Njena zgodba ni bila lahka. Zato se je odločila, da pomaga vsem, ki hodijo po podobni poti.

»Moja zgodba še ni napisana, piše se, včeraj, danes, jutri,« začne pripoved mama in dodaja, da lahko svojo zgodbo pove kot dramo, grozljivko, triler, ljubezensko zgodbo ali komedijo.

»V nekaj sekundah so nama umrli najini štirje bodoči otroci«

Zgodba se je začela pisati, ko je bila stara enajst let in je prvič zagledala svojega bodočega moža v lokalnem društvu.

Po letih prijateljstva sta ugotovila, da sta pripravljena na nekaj več, in se, ko je bilo njej 24 in njemu 28 let, poročila. Kmalu zatem pa rekla: »Ej, pa dajva, zakaj pa ne! Imejva otroka!«

Slabo leto dni od te odločitve sta bila na enem od obiskov klinike za neplodnost postavljena pred dejstvo, da svojih bioloških otrok ne bosta mogla imeti. 

»V nekaj sekundah so nama umrli najini štirje bodoči otroci. Dva bi imela široke, športne moževe rame, rada bi imela matematiko in znanost, dva pa moje modre oči in z mano delila ljubezen do knjig, glasbe,« pripoveduje mama.

Sedem neuspešnih postopkov umetne oploditve

Ker je zdravnik dejal, da bi mogoče pa vseeno šlo, sta sedemkrat šla skozi postopke oploditve z biomedicinsko pomočjo, vedno neuspešno.

Kot razlaga, postopki umetne oploditve niso garancija za otroka. Oploditev z biomedicinsko pomočjo je invazivna, samotna, zaobjame vse sfere življenja, travmatična, predvsem pa je pogumna.

»Da si upata skozi vse to, pa sploh ne vesta, ali vaju bo pripeljalo do male štručke v naročju,« pripoveduje.

Po vseh neuspelih postopkih sta z možem potrebovala nekaj časa. Odmor, oddih od vsega. V vmesnem času sta začela postopek za vpis v register potencialnih posvojiteljev.

Vedela sta, da v Sloveniji ni veliko otrok, ki gredo v postopek posvojitve, potencialnih posvojiteljev, ki čakajo nanje, pa precej, zato sta si rekla, da leta 2020 začneta malo bolj raziskovati o posvojitvah iz tujine.

Klic, ki jima je spremenil življenje

Potem pa dobita klic: »V porodnišnici imamo novorojenčka, dečka, za katerega začenjamo postopek namestitve v družino z namenom posvojitve.« 

Čez nekaj dni sta izvedela, da je dečkovo zdravstveno stanje zelo slabo. S težkim srcem, dolgim pogovorom, z jezo, žalostjo, z občutkom sramu sta rekla, da ne moreta k sebi vzeti tega otroka.

Dolgo sta se spraševala, ali je bila to prava odločitev, vendar sta na koncu spoznala, da sta se odločila prav. In potem po nekaj mesecih klic, ki jima je spremenil življenje.

»V porodnišnici je nekaj dni star fantek. Mama je popolnoma prepričana v svojo odločitev, da mu poiščemo starša, ki bi ga bila pripravljena posvojiti,« pripoveduje. 

Tokrat je bilo drugače. 

»Najin fantek je tako neverjetno dišal«

Dan, ko sta spoznala sina, se je začel izjemno prijetno. Že vožnja proti porodnišnici je bila precej zanimiva. Kar naenkrat se je oblačnost umaknila in pokazalo se je jasno nebo.

Ko sta v porodnišnici hodila proti fantkovi sobi, ji je v glavi odzvanjalo: »Kaj, če ne bom nič začutila? Kaj, če bo imel hecen nos? Kaj, če ...« 

»Prišla sva v sobo, fantek je ležal v posteljici, stopila sva do njega in prvo, kar sem zaznala, je bil vonj. Dišal je. Tako zelo je dišal! Popolnoma drugače je bilo kot pri prvi izkušnji, tam je bil prav tako vonj tisti prvi čut, ki se je vklopil, ampak tam ni bil prisoten prijeten vonj, temveč vonj po operacijah, intenzivnem oddelku, zdravilih, razkužilu. Dojenček je bil popolnoma prekrit z bolnišničnim vonjem. Tu pa tako drugače. Najin fantek je tako neverjetno dišal,« pravi. 

Stisnila ga je k sebi, možev izraz je bil ena sama pristna sreča. Ne ve, koliko časa je minilo, preden sta zaznala, da so bile v sobi še vedno zdravnica in obe strokovni delavki. 

Podala sta se na najbolj vznemirljivo potovanje v življenju

Iz porodnišnice sta odšla zmedena. Pot do doma je bila zanimiva, sta pa kljub vsem dogodivščinam uspela njunemu fantku izbrati ime. Dobil je ime njegovega pradedka.

»In kar naenkrat sva se podala na najbolj vznemirljivo potovanje v življenju,« dodaja.

Odzivi okolice na posvojitev so bili pozitivni, njunega sina sprejemajo kot enakovrednega člana družine. 

Ljudje si želijo biti slišani

Njihova zgodba se zdaj sestavlja kot velika ogromna sestavljanka. Košček za koščkom. Več o njej mama piše na na Instagramu - @maminazgodba.

Profil je namenjen vsem, ki se soočajo s težavami s plodnostjo, imajo vprašanja o posvojitvi in rejništvu.

»Vidi se, da si ljudje želijo biti slišani, zato na profilu delim tudi njihove zgodbe, mesečno bodo izpostavljene tudi malo daljše zgodbe ljudi, ki so bili posvojeni, žensk, ki so doživele splav, oseb, ki imajo težave z zanositvijo, osebe, ki imajo izkušnjo rejništva,« razlaga lastnica profila Mamina zgodba na Instagramu.

Profil je nastal času starševskega dopusta, ko so se družbena omrežja izkazala za popoln kratek oddih od vsakdanjih obveznosti. Iskala je profile na temo posvojitve, rejništva, neplodnosti v slovenskem jeziku. A ni našla niti enega.

Počasi je začela rasti ideja o prvem slovenskem Instagram profilu na temo neplodnosti, posvojitve in rejništva »skozi moje oči, skozi mojo zgodbo«.

Izjemen odziv na profil Mamina zgodba

Odziv na profil je neverjeten, eni želijo deliti svojo zgodbo, drugi sprašujejo o postopkih in korakih, tretji želijo le oporo in spodbudo. Informacij o teh temah namreč primanjkuje.

Redki so tisti, ki javno govorijo o tem, zato po njenih besedah prevladuje občutek, da v Sloveniji ni neplodnosti, da ni otrok, ki bi bili pri nas posvojeni, da je rejništvo nekaj, kar se dogaja tam, najmanj tri občine stran. 

»Vsem, ki so se znašle v podobnem položaju svetujem, da naj se pripravijo, pot bo dolga. Dobro se namestite. Treslo bo, bolelo bo, polna boš modric, ki jih nihče ne bo opazil. Ne veš, koliko časa bo trajala vožnja. A nekaj ti povem. Zaradi te poti boš zasijala. V vsej svoji lepoti. Tako močno boš sijala, da boš imela moč obsijati tudi tiste, ki prihajajo za teboj,« pripoveduje. 

Za profil na Instagramu si želi, da doseže tiste, ki jim bo vsaj malo pomagal pri soočanju z diagnozo neplodnosti. Vse tiste, ki jih zanima posvojitev.

Želi si detabuizirati rejništvo. In doseči čim več tistih, ki nezavedno s svojimi izjavami, načinom izražanja povzročajo stiske osebam, ki se soočajo z neplodnostjo in vprašanji o posvojitvi, rejništvu. 

»Zase? Zase želim le, da živim in v življenju dajem prednost tistim stvarem, ki me osrečujejo,« še pristavi. 

Komentarji (0)

Log in or register to post comments

Starejše novice