Na Zbornici kliničnih psihologov Slovenije izpostavljajo, da so v času izolacije zaradi novega koronavirusa pričakovani strah in anksioznost, potrtost in dolgčas, jeza in razdražljivost ter stigmatiziranost ljudi.

Preživljanje dni, tudi tednov, doma ob omejenih stikih z ljudmi, spremenjeni dnevni rutini, pomanjkanju različnih zaznavnih dražljajev, finančnih skrbeh, skrbeh za svoje zdravje in zdravje svojih bližnjih lahko neugodno vpliva na naše psihično počutje, pravijo v Zbornici kliničnih psihologov Slovenije.

Prav zaradi tega je zbornica pripravila nekaj napotkov, ki so lahko v pomoč pri obvladovanju fizične distance v socialnih odnosih, izolacije in karantene v povezavi z epidemijo novega koronavirusa.

Rutina in telesna aktivnost

Vnaprej načrtujte preživljanje svojega časa, ustvarite dnevno rutino in ji sledite. Ena najbolj pomirjujočih stvari sta tako za otroke kot za odrasle prav rutina in predvidljivost. Ti nam pomagata vzdrževati občutek reda ter nadzora nad situacijo. V rutino vključite dnevne aktivnosti, kot so delo, učenje, telesna vadba in skrb za zdravo prehrano. 

Učenci in dijaki naj v skladu z navodili učiteljev opravljajo šolsko delo, najbolje kar po svojem običajnem šolskem urniku. Telesna dejavnost nas zelo učinkovito varuje pred tesnobo in motnjami razpoloženja, posebej pomembna je za otroke, ki potrebujejo še več gibanja, kot odrasli. 

Če nimate prepovedi zapuščanja doma, si organizirajte tudi gibanje zunaj, seveda v skladu z navodili. Igrajte se z otroki, kjer so zelo dobrodošle družabne igre in ostale aktivnosti, ki ji radi počnete v družinskem krogu.

Spremljanje novic

Dnevno spremljanje novic je odgovorno in pomembno za ustrezno ravnanje in sledenje priporočilom. Nikakor pa ni potrebno ves čas slediti družbenim omrežjem, internetnim forumom in ostalim virom informacij.

Izogibajte se virom informacij, ki poročajo senzacionalistično in objavljajo izključno negativne vidike dogajanja. Pomembno je, da čas, preživet na internetu, uravnotežite z drugimi dejavnostmi, na primer s kuhanjem, branjem knjig, s poslušanjem glasbe, s hišnimi opravili ali telesno dejavnostjo na prostem.

Krepite medsebojne stike

Ostanite povezani z bližnjimi preko telekomunikacijskih sredstev. Uporabljajte telefonske pogovore, sporočila, video klice in konference ter družbena omrežja za to, da ostajate v stiku s svojimi najbližjimi. Povežite se z ljudmi, ki so v podobni situaciji kot vi. Komunicirajte s sosedi, sorodniki in prijatelji o tem, kako preživljajo čas. 

Poskrbite za zadostno količino spanja, uravnoteženo prehrano in telesno dejavnost. Vsak dan bodite telesno dejavni, seveda skladno s priporočili medicinske stroke. Izogibajte se alkoholu in drugim psihoaktivnim snovem. 

Ko je najhuje

Če ste zelo tesnobni in zaskrbljeni, vam lahko pomaga to, da se zamotite s prijetnimi aktivnostmi. Pokličite prijatelje, glejte filme, serije, zanimive dokumentarce, berite kaj zanimivega in prijetnega, rešujte miselne uganke, igrajte družabne igre. 

V Zbornici kliničnih psihologov Slovenije pravijo, da je lahko koristno tudi, da si določite čas za zaskrbljenost. Določite del dneva, ko boste do 20 minut razmišljali o bolezni in njenih posledicah, ostali del dneva pa misli o bolezni odženite stran oziroma jih odložite na vnaprej določen čas. Morda vam zveni nenavadno, ampak če boste pri tem dosledni, se bo čas neprijetnega razmišljanja sčasoma samodejno zmanjšal.

Poskusite se sprostiti

Uporabljajte tehnike sproščanja, kjer lahko pomirjanje dosežete z izvajanjem sprostitvenih tehnik, dostop do teh najdete na spletu, med drugim na YouTubu ter preko različnih aplikacij z dihalnimi in drugimi sprostitvenimi tehnikami. 

Če doživljate simptome hudega stresa, kot so dlje trajajoče motnje spanja, nezmožnost izvajanja dnevnih rutin in oziroma ali povečano rabo alkohola in drugih psihoaktivnih snovi, po telefonu ali elektronski pošti kontaktirajte službe za psihološko ali psihiatrično pomoč. Če ste že prej obiskovali psihologa ali psihiatra, se poskušajte dogovoriti za nadaljevanje obravnave preko komunikacijskih sredstev. 

Klic oziroma klik na pomoč

Tistim, ki čutijo, da so zaradi nastale situacije čustveno preobremenjeni, na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje predlagajo, da se preko telefona obrnejo na enega od telefonov za pomoč v stiski. 

- Klic v duševni stiski 01 520 99 00 je na voljo vsak dan med 19. in 7. uro.
- Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 sta na voljo 24 ur na dan, vsak dan, klic je brezplačen.
- Društvo SoS telefon za ženske in otroke žrtve nasilja 080 11 55 obratuje od ponedeljka do petka med 12. in 22. uro, v soboto, nedeljo in med prazniki pa med 18. in 22. uro.
- TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 obratuje vsak dan med 12. in 20. uro, klic je brezplačen.

Tudi na spletu so na voljo podporni medij ob duševni stiski.

- #tosemjaz - spletni portal namenjen otrokom in mladostnikom www.tosemjaz.net.
- Med.Over.Net - spletni portal na temo zdravja, duševnega zdravja in drugih področjih www.med.over.net.
- NeBojSe - spletni portal Društva za pomoč osebam z depresijo in anksioznimi motnjami DAM www.nebojse.si.
- Spletna postaja za razumevanje samomora in pomoči, ki je na voljo www.zivziv.si.

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kako je ime prekmurskemu glasbeniku Kreslinu?

Starejše novice