Nedavno nazaj smo govorili o pravilnem gnojenju vrta in o posledicah nepravilnega gnojenja. Danes razkrivamo napotke za uspešno sajenje.

Prvi korak je zdrava sadika. Kvalitetno sadiko lahko pridelamo sami, sicer jo kupimo. Pomembno je, da kupujemo zdravo sadiko. 

»Če je le možno zmeraj svetujem, da gremo k vrtnarju, kjer sadike dobimo neposredno iz rastlinjaka, v katerem so bile vzgojene. Čim je sadika premaknjena do vrtnega centra, je vprašljivo, kako so s sadiko tam ravnali,« pojasni Miša Pušenjak, kmetijska svetovalka in specialistka za zelenjadarstvo Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor.

Dobra sadika ni pretirano velika, je kompaktna. Pomemben je koreninski sistem.

Specialistka za zelenjadarstvo svetuje, da sadiko izlončimo in preverimo, če so korenine bele barve: »Če so rumene pomeni, da je sadika zastarana, če so oranžne je absolutno prestara.«

Pomembno je tudi, da so korenine razdeljene po celotnem lončku, ne samo na enem delu. To lahko kaže na pomanjkanje hranil. 

Razdalje med rastlinami

Pomembne so medvrstne razdalje. Najlažje jih določimo tako, da si predstavljamo končen produkt. Rastline v isti vrsti se ne smejo prekrivati, lahko se dotikajo.

Med vrstami mora biti prostora za širino rastline in hojo. Sicer lahko sledimo priporočenim razdaljam posamezne vrste.

Sajenje in zalivanje

V zemljo zmeraj naredimo luknjo. Če je suho obdobje je priporočljivo, da se nastala luknja zalije preden vanjo posadimo rastlino.

»Najbolje je, da ravnamo čisto po nagonu. Če je le možno svetujem, da zalijemo jamico. Na tak način posadimo celotno gredo, ki jo na koncu ponovno zalijemo,« svetuje Pušenjakova.

Gredo zalijemo v celoti, ne samo rastlin. V nasprotnem primeru bo suhi del zemlje črpal vodo iz mokrega dela in rastline bodo ostale brez zadostne količine vode. 

Dokler rastlina ne pokaže dobre rasti, se ne sme sušiti. Specialistka svetuje, da se tla prekrijejo s zastirko, kar je lahko tudi pokošena trava. Tako omilimo izsuševanje zemlje. To pa ne velja v primeru mrzlega vremena. Takrat zemljo ponovno odkrijemo, da se segreje.

Kdaj saditi?

Časovnica sajenja je odvisna od posamezne rastlinske vrste. Zmeraj se je treba orientirati po temperaturi prsti in ne samo po temperaturi ozračja.

Nekatere rastline namreč potrebujejo zemljo, s temperaturo 15 stopinj celzija. Med tem na primer solata prenese prst, ki ima do minus pet stopinj celzija. Pušenjakova svetuje, da na vrtovih ne sadimo pred sredino aprila. Za nekatere občutljivejše rastline pa moramo čakati tudi dlje. 

Sicer je najbolje saditi zvečer. Še posebej v poletnih dneh, ko so temperature podnevi visoke. »Spomladi in jeseni lahko sadimo tudi zjutraj, poleti pa čim pozneje zvečer. Čez dan, ko je najtopleje, je rastlina v največjem stresu,« pojasni Pušenjakova. 

Prijatelji in sovražniki

»Sosednje rastline niso tako zelo odločilne, da bi zaradi napake rastlina umrla. Princip dobrih in slabih prijateljev deluje samo tam, kjer se rastline dotikajo oziroma so v neposredni bližini. Kar pomeni, da kar raste v sosednji gredi ni pomembno,« pove. 

Če si sosednje rastline ne ustrezajo, bodo bolj ogrožene ob slabih vremenskih razmerah. Sicer sobivanje na njih ne vpliva. 

Raznovrstne rastline na vrtu so zelo dobra obramba pred škodljivci. Če imamo raznolik vrt, škodljivci težje najdejo ciljno rastlino. Vonjave so namreč pomešane in škodljivci so zmedeni.  

Vzgajanje v stanovanju?

Zelenjava v stanovanju zelo težko uspeva: »Rastline potrebujejo hladno in svetlo okolico. Zato stanovanje ni najbolj primerno, medtem ko je neogrevan zimski vrt lahko rešitev. Tam dobro uspevajo tudi zelišča. Če rastlini najdemo mesto, ki zadostuje potrebam lahko uspeva bolj kot ne vse. Je pa treba opazovati in ugotavljati.« 

Pravi še, da je najpomembneje, da se zmeraj prilagajamo vremenskim razmeram. Poudarja pa pomembnost temperature zemlje. 

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kateri veliki ptič je najbolj značilen za Prekmurje?

Starejše novice