Slika je simbolična.
Nacionalni inštitut za javno zdravje opozarja na velik porast mišje mrzlice, kar se odraža tudi v večjem številu hospitalizacij in obravnav bolnikov. Z največ okužbami se soočajo v goriški regiji.

Mišja mrzlica je akutna nalezljiva bolezen, ki se prenese z glodavca na človeka prenese z vdihavanjem virusov, ki so v izločkih glodavcev. Bolezen se ne prenaša s človeka na človeka.

Bolezenski znaki se običajno pojavijo dva do štiri tedne po okužbi, lahko pa vse od nekaj dni do dveh mesecev. 

Osnovne informacije o mišji mrzlici (vir: Nacionalni inštitut za javno zdravje).

Kakšni so bolezenski znaki okužbe? 

Bolezen se začne nenadoma z visoko vročino, mrzlico, močnim glavobolom in bolečinam v ledvenem predelu in trebuhu. Pojavijo se motnje vida, bolečine pri gibanju očesnih zrkel, očesne veznice so močno pordele, bolnik je v obraz rdeč, kot bi bil opečen po sončenju. 

Kasneje pride do nenadnega padca krvnega pritiska, pojavijo se motnje zavesti, krči, krvavitve v koži in sluznicah in akutna odpoved ledvic. 

Okrevanje lahko traja več tednov ali mesecev, pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.

Posebej izpostavljeni so kmetovalci in gozdni delavci

Kleti, drvarnice, na pol zapuščene hiše predstavljajo vir okužbe za ljudi, saj so naravna okolja, kjer bivajo glodavci in jih onesnažijo z urinom, blatom ali slino.

Največkrat so vir okužbe delci v zraku, ki nastanejo ob pometanju, čiščenju ali delu v dalj časa zaprtih prostorih, ob rušenju starih objektov, delu na polju in ob aktivnostih v gozdu. Posebej izpostavljeni so kmetovalci in gozdni delavci.

Potrjenih 275 primerov mišje mrzlice, izstopa goriška regija

Do 17. junija je Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani epidemiološki službi prijavil 275 laboratorijsko potrjenih primerov mišje mrzlice. Obolelo je 89 žensk in 186 moških

104 primere mišje mrzlice so potrdili v goriški regiji, 39 v primorsko-notranjski, po 34 primerov so zabeležili v jugovzhodni Sloveniji in osrednjeslovenski regiji. 

33 primerov so potrdili v gorenjski regiji, 12 v podravski regiji in devet v koroški regiji. Po štiri primere so zaznali v pomurski in savinjski regiji ter dva primera v obalno-kraški. 

Večina bolnikov je bila hospitalizirana, umrl ni nihče. 

Število prijavljenih primerov od 1. januarja do 17. junija 2021 po občinah (vir: Nacionalni inštitut za javno zdravje).

Kakšno je stanje po občinah? 

V podravski regiji so v letu 2021 po dva primera zabeležili v občinah Slovenska Bistrica in Hoče - Slivnica. Po en primer so imeli v občinah Kungota, Majšperk, Maribor, Ptuj, Ruše, Šentilj in Oplotnica.

Kako se zavarujemo pred mišjo mrzlico? (vir: Nacionalni inštitut za javno zdravje).

Poginulega glodalca lahko zakopljemo, sežgemo ali odložimo med komunalne odpadke

»Mrtve miši, ki so kronično okužene z virusom mišje mrzlice, predstavljajo tveganje za zdravje ljudi, če pri stiku in odstranjevanju mrtvih glodavcev miši ne upoštevamo navodil za varno odstranjevanje,« pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.

Svetujejo, da posamezno poginulo miš ali drugega poginulega glodavca zakopljemo, sežgemo ali odložimo med preostanek komunalnih odpadkov. 

Če imamo večje količine poginulih miši, svetujejo, da jih zapakiramo v biološko razgradljivo neprepustno embalažo in se obrnemo na Veterinarsko higiensko službo Nacionalnega veterinarskega inštituta.

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kako je ime prekmurskemu glasbeniku Kreslinu?

Starejše novice