Bliža se svetovni dan duševnega zdravja, ki ga obeležujemo 10. oktobra. Letos bo posvečen mladim in njihovemu duševnemu zdravju v hitro spreminjajočem se svetu.

Duševno zdravje v otroštvu in mladostništvu je namreč pomemben napovednik duševnega zdravja odraslih, saj se polovicah vseh duševnih motenj začne do 14. leta starosti.

Število mladostnikov z duševnimi težavami se povečuje

Kljub temu pa je večina primerov neopažena in nezdravljena, breme stisk pa se pri mladostnikih najpogosteje odraža v uživanju alkohola in prepovedanih drog, samomorih in depresiji, navajajo na strani Svetovne zdravstvene organizacije. 

Število otrok in mladostnikov, ki se v Sloveniji soočajo z duševnimi težavami, se je v zadnjem desetletju povečalo za dve tretjini, poroča Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

»Vidi se, da je pravzaprav kar veliko otrok in mladih že lahko v nekih duševnih stiskah, ki pa jih je mogoče zelo dobro preprečevati, obvladovati in zdraviti,« poroča o besedah Vesne Švab, predsednice Slovenskega združenja za duševno zdravje Šent, STA.

Odraščanje prinaša številne stiske

Pri tem dodaja, da je treba okrepiti preventivne in promocijske programe na področju duševnega zdravja mladih, saj bi s tem lahko zajezili tudi epidemijo duševnih motenj pri odraslih in starejših.

Mladost in zgodnja leta odraslosti je namreč obdobje, ko se v življenju mladih pojavljajo številne spremembe, morda menjanje šole, odhod od doma, začetek univerzitetnega izobraževanja ali novega dela. V zdravstveni organizaciji so ob tem poudarili, da je za mnoge to le razburljiv čas.

S tem se je strinjala tudi Švabova, saj je odraščanje po njenih besedah burno dogajanje, ki prinaša številne stiske, mladi pa se jih učijo premagovati. Za nekatere je lahko odraščanje tudi obdobje stresa in strahu. Uporaba novih tehnologij in spletnih omrežij pri tem lahko predstavlja še dodaten pritisk na mlado osebo, poroča STA.

Neprepoznani občutki lahko privedejo do duševnih motenj ali bolezni

V nekaterih primerih, če niso prepoznani in obravnavani, tovrstni občutki lahko po opozorilu WHO privedejo tudi do duševnih motenj ali duševne bolezni. To lahko preprečimo z zavedanjem in razumevanjem zgodnjih opozorilnih znakov in simptomov.

»Tisto, kar danes vemo, je, da je mladim mogoče zelo dobro pomagati, če je seveda ta pomoč dostopna, če se lahko na koga obrnejo, če pravočasno vidimo njihove stiske in nanje pravočasno reagiramo,« je pojasnila Švabova. Samo če bomo to populacijo enakopravno vključili v skrb za njih same, potem lahko pričakujemo uspeh, je dodala.

Pri tem pa je po njenih besedah treba upoštevati nove pojave in nove načine razmišljanja v družbi.

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kako je ime prekmurskemu glasbeniku Kreslinu?

Starejše novice