Pričel se je november in s tem tudi preventivna akcija z imenom Movember, ki je namenjena ozaveščanju o raku prostate. Po podatkih nacionalnega registra raka za obdobje 2010–2014 v povprečju za rakom prostate umre na leto 376 Slovencev, medtem ko jih vsako leto na novo zboli 1480.
Rak prostate je najpogostejši rak pri moških, po podatkih spletnih strani Onkološkega inštituta Ljubljana pa tovrstna obolevnost raste pri nas in po svetu. Nevarnostni dejavniki za nastanek so starost, rasa in dednost, petina bolnikov pa ima družinsko obremenitev. Ob koncu leta 2014 je imelo v naši državi rak prostate 11.133 moških.
Medicinska stroka tako pojasnjuje, da rak prostate raste počasi, zato lahko od nastanka do kliničnih znakov mine od devet do sedemnajst let, do pojava oddaljenih zasevkov pa nadaljnjih pet do sedem let. Pri začetni obliki raka bolniki načeloma nimajo težav, težave z uriniranjem pa so praviloma pri začetnih tumorjih posledica povečanja prostate.
Natančna anamneza o bolnikovih težavah in klinični pregled sta osnova diagnostike. Pri kliničnem pregledu ima poseben pomen digitorektalni pregled, ki je najpreprostejši in najcenejši diagnostični pregled za odkrivanje raka prostate. Zdravljenje bolnikov z lokalno omejenim rakom pa je lahko kirurško (prostatektomija), z obsevanjem, hormonsko ali s kombinacijo naštetih metod, poroča STA.
Tako se lahko zdravnik odloči le za spremljanje bolnika in ukrepanje ob spremembah. Možnost ozdravitve pa nudita le prostatektomija in obsevanje. Medtem pa je lahko zdravljenje bolnikov z razširjeno obliko raka prostate hormonsko, s kemoterapijo ali bisfosfonati.
Gibanje Movember je sicer mednarodno gibanje za ozaveščanje moških o zdravju in boleznih, ki prizadene predvsem moško populacijo, kot je denimo rak na prostati, je povedal Martin Šala iz slovenskega dela gibanja. Movember se je začel leta 2003 v Avstraliji in je hitro prerasel v svetovno gibanje, saj je v njem registriranih več kot pet milijonov ljudi.
Nedopustne dolge čakalne vrste …
Društvo uroloških bolnikov Slovenije in medicinska stroka opozarjata – v povezavi z obolevnostjo za rakom prostate – na nedopustne dolge čakalne vrste v javnem zdravstvu, ki imajo lahko po besedah zdravnika Boruta Gubine katastrofalne posledice zlasti za rakave bolnike.
Zato je njihova prva naloga skrajševanje čakalnih vrst. Predstojnik oddelka za urologijo ljubljanske kirurške klinike Tomaž Smrkolj je na nedavni novinarski konferenci izpostavil, da se čakalne vrste za bolnike z malignimi obolenji, kot je rak na prostati, vendarle skrajšujejo.
… urologov pa še vedno premalo
Predsednik nacionalnega združenja urologov Dejan Bratuš je tedaj pojasnil, da je v Sloveniji urologov še vedno »absolutno premalo«, četudi se stanje nekoliko izboljšuje, vendar pa je predsednik društva Franc Hočevar opozoril, da jih je v državi nekaj več kot 50, potrebovali pa bi jih najmanj 100.
Gubina pa je ob najavi letošnjega Movembra še poudaril, da je diagnoza raka izrazita in odločilna prelomnica v življenju posameznika. Po njegovih besedah takšen bolnik potrebuje pozorne sogovornike, med katerimi je tudi zdravnik, ki bi na željo bolnika moral biti isti skozi celotno zdravljenje.
»Prvega novembra si obrijemo brke, angleška okrajšava je mo's, nato pa si jih cel mesec puščamo,« je že lani pojasnil Martin Šala.
Starejše novice
