V lanskem letu je povprečen prebivalec Slovenije zavrgel kar 68 kilogramov hrane - to je štiri kilograme več kot v letu 2017.

Vse odpadne hrane, ki smo jo v Sloveniji povzročili v letu 2018, je bilo skoraj 139.900 ton. Ta količina bi bila lahko precej manjša, če bi bil naš odnos do hrane drugačen in bi poskrbeli, da hrana ne bi pristala med odpadki, opozarjajo na Statističnem uradu Republike Slovenije.

Med odpadno hrano skoraj 40 odstotkov užitnega dela

Po oceni je bilo namreč med odpadno hrano 38 odstotkov užitnega dela in to količino bi lahko z ozaveščanjem in pravilnim odnosom do hrane zmanjšali ali preprečili. 62 odstotkov odpadne hrane so bili neužitni deli, to so kosti, koščice, olupki, jajčne lupine, lupine in luščine, ki se jim večinoma ne da izogniti, kaže statistika.

Tako kot v prejšnjih letih je tudi v letu 2018 več kot polovica odpadne hrane nastala v gospodinjstvih, to je 52 odstotkov oziroma skoraj 73.200 ton.

Tretjina odpadne hrane, to je skoraj 42.100 ton, je nastala v gostinstvu in drugih dejavnostih, v katerih se streže hrana, torej v šolah, vrtcih, bolnišnicah, domovih za ostarele.

Desetina odpadne hrane, to je približno 13.800 ton, je nastala v distribuciji in trgovinah z živili zaradi poškodb pri transportu, nepravilnega skladiščenja, pretečenega roka uporabe.

Malo manj kot desetina, to pa znaša okoli 10.800 ton, odpadne hrane pa je nastala pri proizvodnji hrane, vključno s primarno proizvodnjo hrane. Ostanki organskega izvora, ki izvirajo iz dejavnosti proizvodnja hrane in se preusmerjajo v proizvodnjo krme za živali, ne sodijo med odpadno hrano, ugotavljajo.

Vir: SURS

V vseh omenjenih dejavnostih je v lanskem letu nastalo količinsko več odpadne hrane kot v letu poprej: v gospodinjstvih za osem odstotkov, v gostinstvu in drugih dejavnostih, kjer se streže hrana, skoraj za štiri odstotke, v distribuciji in trgovini z živili skoraj za pet odstotkov in v proizvodnji hrane, vključno s primarno proizvodnjo, za tri odstotke.

Upoštevati pa je potrebno tudi to, da je bila količina odpadne hrane v letu 2018 glede na 2017 večja predvsem zato, ker je bila tudi količina zbranih biorazgradljivih odpadkov v letu 2018 v okviru javnega odvoza večja kot v 2017. 

Hrana, ki so jo v 2018 zavrgla gospodinjstva, je predstavljala 11 odstotkov vseh v gospodinjstvih nastalih komunalnih odpadkov, še pojasnjujejo.

Kje konča odpadna hrana? 

Največja količina odpadne hrane, ki je v 2018 končala v sistemu ravnanja z odpadki, 48 odstotkov, je bila predelana v bioplinarnah, 29 odstotkov je bilo predelane v kompostarnah, 21 odstotkov pa je bilo pred odlaganjem biološko stabilizirane.

Vir: SURS

Po letu 2015 je treba skladno z veljavno odpadkovno zakonodajo vso odpadno hrano, ki se zbere skupaj z mešanimi komunalnimi odpadki, pred odlaganjem biološko stabilizirati v obratih za mehansko biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov.

Le dva odstotka odpadne hrane se je v 2018 obdelalo z drugimi načini obdelave, to pomeni s sosežigi in sežigi, ponovnim rafiniranjem olja ter drugimi postopki biološke predelave, kaže statistika.

Vir: SURS

Komentarji (1)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kakšne barve je sonce?

SilKa (nepreverjen)

V tej gomili odpadne "hrane" pa je menda ne mislite bananinih in drugih olupkov. Res je, da jih plačamo po enaki ceni kot tiste, ki pojemo, pa vendar to ni hrana za ljudi.

Starejše novice