V Dominikanskem samostanu na Ptuju je danes potekala prva od regijskih predstavitev pokrajinske zakonodaje, ki jo je sredi poletja obelodanila strokovna skupina pod vodstvom Boštjana Brezovnika z mariborske pravne fakultete.

Po poročanju STA so mnenja glede razkosanja Štajerske na pet pokrajin med župani občin severovzhodne Slovenije deljena, zamisel najbolj zagovarjajo na Ptuju.

Strokovna skupina je s terena doslej prejela nekaj predlogov, med njimi tudi tistega za oblikovanje večje štajerske pokrajine – s sedeži v Mariboru, Celju in na Ptuju.

»Na podlagi pripomb bomo oblikovali dokončni predlog in ga predvidoma do sredine oktobra predlagali v nadaljnjo razpravo,« je dejal Boštjan Brezovnik. S povezavo podravske in savinjske statistične regije bi po njegovih besedah ta imela skoraj 600.000 prebivalcev in 72 občin, kar bi lahko pripeljalo do dodatne centralizacije znotraj pokrajine.

Predlog razdelitve Slovenije na 11 pokrajin s sedeži v vseh mestnih občinah najbolj podpirajo na Ptuju in v ostalih občinah Spodnjega Podravja, kjer že dolgo zahtevajo svojo regijo.

Država se je v resnici že regionalizirala, a na več različnih načinov

Županja Mestne občine Ptuj Nuška Gajšek je dejala: »V taki pokrajini vidim možnost, da res napredujemo in od regionalizacije tudi dejansko nekaj odnesemo in pokrajino enakomerno razvijamo. Če bi nas združevali z Mariborom, teh možnosti ne vidim, saj imajo tam svoje specifike in ne najbolj hvaležno socialno strukturo. Ko temu dodamo Haloze, me zanima, koga bomo razvijali prednostno.«

Župan Občine Lenart Janez Kramberger je dejal, da bi lenarška občina sodila pod pokrajino s sedežem v Mariboru: »Če se bomo razdrobili, iz vsega ne bo nič.«

Župan Občine Duplek Mitja Horvat je poudaril, da niti pristojnosti pokrajin sploh še niso jasne; šele nato bi lahko odločali o delitvi ozemlja.

Župan Občine Zreče Boris Podvršnik večjih pomislekov ni imel, čeprav se je njegova občina znašla pod okriljem Maribora in ne Celja, kamor danes statistično sodi.

Posveta se je udeležil tudi predsednik državnega sveta Alojz Kovšca. Poudaril je, da je način sprejemanja pokrajinske zakonodaje tokrat drugačen kot ob prejšnjem poskusu: »Država se je dejansko že regionalizirala. Policija je to storila na svoj način, vojska, civilna zaščita ali gasilci na drugega, razvojne regionalne agencije spet po svoje in dlje kot traja to stanje, težje bo državo prepričati, da bo šla v reorganizacijo in poenotenje.«

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kateri veliki ptič je najbolj značilen za Prekmurje?

Starejše novice