Številni študenti, ki živijo v študentskih domovih, so se morali, na vrat na nos, odpraviti proti domu, saj bodo v domovih lahko bivale tudi osebe, ki opravljajo za državo pomembne naloge. Kaj pa študenti, ki doma nimajo?

Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec je s sklepom določila začasno spremembo namembnosti nekaterim študentskim domovom. 

Tako so bili nekateri študentje, ki živijo v Študentskih domovih Ljubljana, Študentskih domovih Univerze na Primorskem in Študentskih domovih Univerze v Mariboru, primorani zapustiti svoj, za nekatere edini dom. 

Izjeme pri zapuščanju domov se tičejo le malo študentov. Tako lahko v študentskih domovih ostanejo le tisti, ki imajo stalno prebivališče v študentskem domu, študentske družine in tuji študenti in gostujoči profesorji, ki jim je onemogočena vrnitev domov.

Med izjeme so naknadno dodali tudi študente, ki opravljajo nujno medicinsko pomoč, in tiste, ki se domov ne morejo vrniti zaradi možnosti okužbe s koronavirusom.

Študentje se obračajo predvsem na Študentske svete stanovalcev, kjer so poplavljeni s stiskami študentov, ki bi morali domov, a nimajo kam. 

A študenti opozarjajo na različne razloge, zaradi katerih ne morejo domov. Tako jih veliko doma nima internetne povezave, kar pomeni, da ne morejo poslušati predavanj, ki potekajo preko raznih aplikacij. Veliko je magistrskih ali doktorskih študentov, ki so vezani na raziskovalno delo v fakultetah ali laboratorijih. 

Veliko stisko predstavljajo tudi slabe finančne situacije in nezmožnost opravljanja dela od doma. Veliko študentov ima kot edini prihodek študentsko delo, ki ga opravlja v mestu študija. 

»Situacija je taka, da če ne greš domov in nisi izjema kršiš vladni odlok in si v kaznivem dejanju, kar pomeni 400 evrov kazni v primeru inšpekcije. Vsak, ki je lahko šel domov, je že šel domov. Ostala je samo manjšina, ki je že tako v stiski. Zdaj smo jih pa še označili za kriminalce, ker kršijo vladni odlok,« pove Patrik Čelik, predsednik Študentskega sveta stanovalcev v Ljubljani

Čelik dodaja, da se je marca zgodilo enako in tako so pričakovali, da bo do izselitev prišlo tudi v drugem valu. Ravno zato so od marca pa do zdaj pošiljali na pristojna ministrstva dopise, ki pa so naleteli na gluha ušesa. Izjeme, ki so jih v dopisih izpostavljali, namreč niso bile upoštevane.

Upoštevane niso niti gibalno ovirane osebe, osebe, ki se doma srečujejo z nasiljem, ali osebe, ki jim edini dom pomeni prav ta - študentski dom.

Svojo stisko je z nami delila študentka Sara. Vrniti bi se morala v zaselek, kjer je infrastruktura skrajno pomanjkljiva. 

»Cesta je makadamska, pitne vode ni, ampak nam iz vodovoda občasno pridejo napolniti šterno, telefonski signal je zaradi bližine s hrvaško mejo - ali zelo slab ali pa predvsem vezan na hrvaško omrežje, interneta seveda sploh ni,« nam zaupa Sara. 

Tako njen stalni naslov ne izpolnjuje nujne potrebe po internetu, kar je osnovni pogoj za študij na daljavo. Ker so se vsa predavanja preselila na splet, Sara svojega študija iz domače vasi ne more nadaljevati. 

Sara je o svoji stiski pisala tudi na Upravo Študentskih domov v Ljubljani, kjer so ji odgovorili, da jo sicer razumejo, vendar so odlok dolžni spoštovati in izvajati. 

»Ne vem, kam naj grem drugam. Trenutno sem v študentskem domu ostala, zavestno kršim vladni odlok in zato ne vem, ali bom za svojo osebno stisko morala biti kaznovana,« pravi Sara, ki je le ena od tistih, ki domov ne morejo. 

Tudi študentka Tina od doma ne bi bila zmožna nadaljevati študija. Domov ne more, saj ji domači internet ne omogoča, da bi sledila predavanjem. En od staršev je izgubil delo, zato tudi na finančno pomoč ne more računati. Tina ima študentsko delo, kjer izvaja tečaje na daljavo in nudi podporo strankam. To delo je vezano na dobro spletno povezavo, ki je pa doma nima. Odhod domov bi torej lahko zanjo pomenil tudi izgubo službe. 

»Moj prihodek ni 400 evrov ali več na mesec, da bi si lahko privoščila stanovanje v Ljubljani in zato tudi ne morem drugam kot v študentski dom. V Ljubljani ne živim le med šolskih letom, ampak že zadnja tri leta in pol in nimam stvari za en kufer, da bi lahko iz danes na jutri spakirala in šla,« pove Tina. 

Posebno težavo predstavlja tudi Tinina babica, ki živi v sosednji hiši, vendar zanjo skrbijo domači. Babica je letos že prebolela pljučnico in tako sodi med rizične skupine. 

Komentarji (2)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kakšne barve je sonce?

Tabletax (nepreverjen)

Očitno enim študentom bolj paše v domovih, kot pa doma. Res je doma je dolgočasno. Vsak izgovor pride prav!

Nas (nepreverjen)

A vi ste prebrali članek? A se zavedate, da nimajo vsi luxuza, kot ga imate vi? Živite v nekem namišljenem svetu, žalostno.

In reply to by Tabletax (nepreverjen)

Starejše novice