»Ni realno, da bi se v obroku za pet evrov znašel piščanec slovenskega porekla,« je izjava poznavalca gostinstva Dejana Matjašeca za oddajo Koda na TV Slovenija, ki je v minulih dneh razburila Slovenijo. Kakšno meso sploh dobimo na naše krožnike?

Realnost je precej kruta, opozarjajo poznavalci. Dejan Matjašec je izpostavil, da slovenskega mesa v gostilnah skorajda ni, saj je predrago. »Večina piščanca in govedine pride s Poljske ali Madžarske, prav tako svinjine. Slovensko meso, na primer piščanec, je za 30 odstotkov dražje kot meso, ki je proizvedeno v Evropski uniji.« Cena slovenskega perutninskega mesa se giblje med 4,7 do 5 evrov za kilogram.

»Če preračunamo, 20 dag mesa znese že 90 centov. Potem so tu še druge surovine, delo, davki. Enostavno ne prideš skozi,« je v oddaji opozoril gostinski poznavalec. Cena krožnika s slovenskim mesom bi morala po njegovi oceni biti vsaj 6,5 evra, kolikor pa ljudje za dnevne malice ali kosilo niso pripravljeni plačati.

Pojedli kar 4 tone spornega kebab mesa

Da je mesni obrok za štiri ali pet evrov, ki ga vsak dan zaužije na tisoče Slovencev, vse prej kot kakovosten, je prepričan tudi ekološki govedorejec Žiga Jenšterle. Na to opazarja tudi razkritje, da smo v Sloveniji pojedli več kot štiri tone spornega kebab mesa, ki ga je dobavilo podjetje Alebon in je bilo umaknjeno iz prodaje. Cena kebaba se na Štajerskem giblje med 2,7 in 3,5 evri.

»Predelana hrana je vzrok za vsaj 80 odstotkov obolenj«

V luči afere s poljskim mesom se številni sprašujejo, kakšno hrano strežejo v slovenskih šolah, vrtcih in drugih javnih ustanovah. Šole, vrtci, domovi za starejše in drugi javni zavodi morajo pri sestavljanju jedilnikov upoštevati zakon o javnem naročanju. Ob tem imajo vzgojno-izobraževalni zavodi predpisane smernice za sestavljanje jedilnikov, a ti ne razlikujejo izbir posameznih vrst mesa. 

Publicist in aktivist Anton Komat opozarja, da je industrijsko predelana in procesirana hrana vzrok vsaj 80 odstotkov vseh degenerativnih obolenj sodobnega človeka, zato so spremembe po njegovem mnenju nujne.

»Industrijsko pridelana in procesirana hrana je vsaj v 80 odstotkih vzrok vseh degenerativnih obolenj sodobnega človeka. Zato je bistvenega pomena, da naši otroci dobijo najbolj kvalitetno hrano, katere pa ne morejo dobiti preko sistema javnega naročanja kakršen je danes. Kako lahko taki ljudje, ki pišejo take zakone, v miru spijo, medtem ko otroci obolevajo,« je ogorčen aktivist.

Peticija za več lokalne hrane

Zaradi številnih škandalov v Evropski uniji, povezanimi s hrano, v zadnjem času vse več Evropejcev podpisuje peticijo za več lokalne hrane. Zeleni v Evropskem parlamentu se zavzemajo za več zdrave hrane na krožnikih, še posebej najranljivejših skupin, kot so otroci in starostniki. »To lahko spremenimo s krajšimi prehranskimi verigami in bolj dostopno lokalno pridelano hrano,« poudarjajo.

S peticijo Evropsko komisijo pozivajo, da:

-    Izvzame hrano iz sistema javnih naročil (direktiva 2014/24/EU) za naše najbolj ranljive skupine družbe, tako da bo imela lokalno pridelana hrana prednost pred živili nizke kakovosti.
-    Izvaja obvezno označevanje živil na podlagi tega, od kod prihajajo, v restavracijah, javnih zavodih in lokalnih trgovinah v izogib kakršnih koli goljufij, ki bi predstavljale resna tveganja za zdravje ljudi.
-    Spodbuja krajše prehranske verige, ki omogočajo lažji, jasnejši in preglednejši sistem spremljanja kakovosti hrane, saj je tako v prehransko verigo vpletenih manj posrednikov, ki jih je potrebno nadzorovati z EU standardi.

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kateri veliki ptič je najbolj značilen za Prekmurje?

Starejše novice