V prodajnih avtomatih po slovenskih zdravstvenih domovih in bolnišnicah, ki naj bi ohranjale javno zdravje, prevladujejo prigrizki in pijače z veliko kalorij, maščob, soli in sladkorja.

To je ugotovila raziskava, ki je pregledala vse slovenske zdravstvene domove, bolnišnice in domove za starejše. Nezdravi so tudi izdelki v prodajnih avtomatih po fakultetah, ki pa pravzaprav neposrednega vpliva na to, kaj se prodaja na njihovih hodnikih, nimajo.

Po ugotovitvah Zveze potrošnikov Slovenije je približno dve milijardi svetovnega prebivalstva obeh spolov in vseh starosti debelih oziroma imajo prekomerno telesno maso, kar vpliva na številne srčno-žilne bolezni, sladkorno bolezen, nekatere vrste rakavih obolenj in posledično na več kot tri milijone smrtnih primerov letno.

Prav okoljski in socialno ekonomski faktorji so glavni dejavniki, ki prispevajo k epidemiji debelosti. Pri tem pa ima prehranjevanje stran od doma, tudi nakup hrane v prodajnih avtomatih, pomembno vlogo.

Raziskave Zveze potrošnikov Slovenije in Univerze v Mariboru, Fakultete za zdravstvene vede, ki so potekale v okviru izvajanja Nacionalnega programa na področju prehrane in telesne dejavnosti za zdravje 2015–2025 ministrstva za zdravje, kažejo, da ponudba v prodajnih avtomatih, ki so dostopni študentom oziroma obiskovalcem zdravstvenih in socialno varstvenih ustanov, ne zagotavlja dovolj zdravih izbir.

Z Anjo Bolha iz Zveze potrošnikov Slovenije, ki je raziskovala ponudbo prodajnih avtomatov na vseh slovenskih fakultetah v enem izmed prodajnih avtomatov najdemo zgolj en izdelek zdrave ponudbe, jogurt tablico z muslijem.

»Kar polovico avtomata predstavljajo pijače z dodanim sladkorjem, ni ponudbe jogurtov, sadja in oreščkov, prav tako izdelkov, ki bi jih mi označili kot zdravo ponudbo, razen vode, v avtomatih ne najdemo,« opaža.

Tudi po slovenskih zdravstvenih domovih, bolnišnicah in domovih za starejše je več kot tri četrtine prodajnih avtomatov napolnjenih s sladkimi pijačami in prigrizki. Zdrave izbire je manj kot odstotek.

Urška Rozman, iz Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru, je dodala: »Te ustanove tudi ne ponujajo alkoholnih ali tobačnih izdelkov v svojih inštitucijah, na tak način menimo, da ni ravno zgledno, da ponujajo te nezdrave izbire v takšnih deležih.«

A tudi na fakulteti za zdravstvene vede, ki je raziskovala ponudbo, stoji prodajni avtomat z nezdravo ponudbo.

Majda Pajhnikar, dekanica Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru, pa je dodala: »Predlagamo vsebine, lahko utemeljimo to, vendar do zdaj nismo imeli nobenih možnosti, da bi vplivali, kaj je v prodajnem avtomatu in kaj ni.«

V imenu vseh fakultet namreč ponudnika prodajnih avtomatov z javnim razpisom izbira univerza, ključno merilo pa je višina najemnine.

Ob tem pa je Bolha iz Zveze potrošnikov Slovenije še dodaja: »Žal, v razpisnih pogojih ni neke zaveze glede ponudbe, torej ni nekih smernih, kaj pravzaprav bi moralo v tem avtomatu biti.«

Avtorji raziskave zato vodstva vseh javnih ustanov pozivajo, da od ponudnikov že v razpisih zahtevajo, da v prodajnih avtomatih ponudijo tudi zdravo prehrano.

Odgovornost za zdravje je odgovornost celotne družbe

Odgovornost za zdravje je odgovornost vsakega posameznika, predvsem pa tudi celotne družbe. Vlaganje v zdravje ne pomeni le finančnega vložka, ampak pomeni tudi ekonomsko uspešnejšo družbo, večjo kvaliteto življenja posameznikov in več zadovoljstva tam, kjer se ljudje šolajo in delajo, obiskujejo, hodijo na zdravstvene preglede …

Potrebno je ustvariti okolje, ki bo ponuja in spodbuja zdrave izbire. Zaradi stiske s časom ali pomanjkanja druge ponudbe, je prodajni avtomat večkrat priročna, a ne vedno niti zdrava niti cenovno ugodna izbira, so še opozorili na Zvezi potrošnikov Slovenije.

»Ministrstvo za zdravje v okviru izvajanja nacionalnega programa Dober tek Slovenija v sodelovanju s partnerji izvaja ukrepe, ki vodijo k bolj zdravemu prehranjevanju. Tudi ponudbi v prodajnih avtomatih namenjamo posebno pozornost. Zaposlene, paciente in obiskovalce zavodov ter študente, bi želeli skozi sofinancirane programe nagovoriti, da tudi v prodajnih avtomatih izbirajo živila, ki so po svoji sestavi ustreznejša. Odločevalce v zavodih pa bi želeli spodbuditi k razmisleku o sporočilu, ki ga prenašajo ljudem skozi ponudbo, ki je na voljo v njihovem zavodu. Podatki kažejo, da se ponudba počasi, a kljub vsemu izboljšuje. Naš cilj je, da imajo študentje, obiskovalci zavodov, kot tudi pacienti in zaposleni, možnost izbrati tudi zdravo ponudbo v avtomatih,« ob tem še izpostavlja Katja Povhe Jemec z ministrstva za zdravje.

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kakšne barve je sonce?

Starejše novice