Foto: Bobo
Priporočila, povezana z zajezevanjem epidemije koronavirusa, bo po novem tehtala posvetovalna skupina, ki jo vodi epidemiolog Mario Fafangel. Kaj nas čaka?

V okviru Nacionalnega inštituta za javno zdravje bo delovala nova posvetovalna skupina za covid-19.

Predstojnik Centra za nalezljive bolezni na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje in vodja posvetovalne skupine Mario Fafangel je izpostavil, da bodo priporočila, o katerih bo razpravljala posvetovalna skupina, pripravile posamezne delovne skupine.

Med drugim bosta za oblikovanje ustreznih priporočil tako recimo delovali delovna skupina za higieno in delovna skupina za šolstvo, člani posvetovalne skupine pa bodo imeli vlogo koordiniranja priporočil iz različnih strok. 

Posvetovalna skupina združuje več strokovnjakov, in sicer so člani imunolog Alojz Ihan, infektologinja Tatjana Lejko Zupanc, antropolog Dan Podjed, specialist javnega zdravja Rade Pribaković Brinovec, mikrobiologinja Viktorija Tomič, komunikolog Mitja Vrdelja, matematik Janez Žibert in sanitarna inženirka Andreja Kukec.

V začetku julija se bo posvetovalna skupina sestala prvič.

Foto: Bobo

»Odločitev ne bomo sprejemali čez noč«

Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je poudaril, da odločitev, povezanih z zajezevanjem epidemije, ne bodo sprejemali na izrednih nočnih sejah. 

»Čas je, da damo besedo stroki«, je bil jasen in dodal, da bo odločitve, povezane z epidemijo vodila posvetovalna skupina.

Kot enega pomembnejših vidikov so izpostavili tehtanje družbene sprejemljivosti priporočil, ki jih bo skupina sprejela, s tem namenom pa je del skupine tudi antropolog. 

Priporočila bodo v končno presojo dali odločevalcem.

Ne bo odlokov, ki bodo zapovedovali

Vršilec dolžnosti strokovnega direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje Ivan Eržen je poudaril, da ne bodo uvajali odlokov, ki bodo zapovedovali. 

»Ljudi želimo opolnomočiti, da se bodo recimo o tem, ali bodo nosili masko ali ne, odločali sami,« je dejal.

Kaj nas čaka jeseni?

Posvetovalna skupina bo delovala na podlagi scenarijev. 

Prvi predvideva epidemiološko situacijo, ki je enaka kot sedaj, torej v primeru širjenja različice omikron, ki predstavlja manjše tveganje za hud potek bolezni kot prejšnje različice, na kar vpliva tudi razvita imunost zaradi prebolevnosti ali cepljenje. V tem primeru veljajo naslednja priporočila: cepljenje, izolacija, zračenje prostorov, delo na domu in uporaba zaščitnih mask za zašito sebe in drugih.

Naslednji scenarij predvideva nevarnejše tveganje za hud potek bolezni, v tem primeru bi bili predlagani strožji ukrepi. Tretji scenarij bi v veljavo stopil v primeru hudega poslabšanja situacije, ki bi prinesle nepredvidljive spremembe.

Pristojni so izpostavili, da nas v prihodnjih mesecih najverjetneje čaka prvi scenarij, tretji pa je malo verjeten.

Bešič Loredan in Eržen sta večkrat izpostavila, da cepljenje proti koronavirusu ne bo obvezno

Za imunsko oslabljene še en poživitveni odmerek?

Fafangel je povedal, da razmišljajo o tem, da bi za imunsko oslabljene uvedli drugi poživitveni odmerek. Nekatere države v Evropi so že določile starostne meje, pri katerih je drugi poživitveni odmerek priporočljiv. 

Dodal je, da za splošno populacijo ključno ostaja polno cepljenje, torej z enim poživitvenim odmerkom.

Kaj pa testiranje? 

Fafangel je izpostavil, da se je s spreminjanjem poteka epidemije spremenil tudi način spremljanja števila okužb, zato je februarja tudi predlagal ukinitev karanten. 

»Iskanje stikov pri omikronu ni smiselno, zato je bilo 15. februarja ustavljeno,« je povedal.

Glede testiranja je izpostavil še, da je pomembno, da je dostopno, a dodal, da masovna testiranja, kakršnim smo bili priča v zadnjem času, trenutno niso smiselna, da pa je pomembno, da so na voljo. 

Eržen je dodal, da se je pri tem treba vprašati, kaj je tisto, kar s testiranjem pridobimo.

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kateri veliki ptič je najbolj značilen za Prekmurje?

Starejše novice