V Sloveniji smo do danes prejeli več kot 400.000 odmerkov cepiv proti covid-19. Število dobavljenih cepiv počasi narašča, več jih pričakujemo v aprilu. Cepljenih je dobrih 11 odstotkov prebivalcev, delež okuženih pa narašča predvsem med mladimi.

Marta Grgič Vitek, nacionalna koordinatorica programa cepljenja iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje, je predstavila, koliko odmerkov cepiva smo prejeli vsak mesec od začetka cepljenja. 

»Glavni problem pri cepljenju so še vedno omejene količine cepiv, ki so na voljo,« je povedala. Število dobavljenih cepiv sicer narašča, doslej smo prejeli nekaj čez 400.000 odmerkov.

Predvidoma bo Slovenija v aprilu dobila 335.000 doz cepiva. V aprilu tako pričakujejo nekaj več dobav in računajo na to, da bodo precepili čim več starejših.

Vir: Nacionalni inštitut za javno zdravje

Od začetka cepljenja do 30. marca je bilo cepljenih skoraj 240 tisoč oseb, oziroma 11,4 odstotkov prebivalcev, z drugim odmerkom pa 5,4 odstotkov.

Vir: Nacionalni inštitut za javno zdravje

Cepljenih več žensk kot moških

13,6 odstotka žensk je prejelo prvi odmerek cepiva, medtem ko je s prvim odmerkom cepljenih 9,3 odstotke moških. 

Vir: Nacionalni inštitut za javno zdravje

Največ cepljenih je v starostni skupini nad 80 let. Na cepljenje v tej starostni skupini še vedno prejemajo prijave, raste pa tudi precepljenost v starostni skupini od 75 do 79 let. Ta teden naj bi zaključili z večino cepljenj za to starostno skupino.

Po tem se bodo začeli posvečati cepljenju skupine od 70 do 74 let in mlajših (od 65 do 69), ki se bodo začeli cepiti prihodnji teden.

Vir: Nacionalni inštitut za javno zdravje

Razlike v precepljenosti med regijami niso velike, povprečno je precepljenost po regijah 11 odstotna. S prvim odmerkom se je v Podravski regiji cepilo 12,33 odstotkov prebivalcev, 4,8 jih je prejelo oba odmerka cepiva. 

Vir: Nacionalni inštitut za javno zdravje

2252 oseb prijavilo neželene učinke po cepivu Pfizer

Trenutno je bilo porabljenih skoraj 250 tisoč odmerkov cepiva Pfizer. Pri tem je bilo 2252 prijav neželenih učinkov po cepljenju, oziroma približno odstotek.

Pri cepivu Moderne je bilo prijavljenih nezaželenih učinkov manj, in sicer 39 oziroma 0,2 odstotka. Po cepljenju s cepivom AstraZeneca je neželene učinke prijavilo 1068 oseb oziroma 1,5 odstotka cepljenih. 

Najpogostejše so težave na mestu aplikacije, težave pa so podobne tako pri cepivu Pfizer kot AstraZeneca, je glede neželenih učinkov povedala Grgič Vitkova.

Vir: Nacionalni inštitut za javno zdravje
Vir: Nacionalni inštitut za javno zdravje

Prejeli 36 prijav resnih neželenih učinkov

Od začetka cepljenja do vključno 28. marca so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje prejeli 25 prijav resnih neželenih dogodkov po cepljenju s cepivom Pfizer, eno prijavo po cepljenju s cepivom Moderna in deset prijav po cepljenju s cepivom AstraZeneca. 

Med resne neželene učinke po cepljenju spadajo:

  • življenje ogrožajoče stanje ali bolezen,
  • hospitalizacija ali podaljšanje hospitalizacije,
  • trajna okvara, prirojena anomalija,
  • druga klinično pomembna stanja in
  • smrt.
Vir: Nacionalni inštitut za javno zdravje
Vir: Nacionalni inštitut za javno zdravje

Število okužb po svetu in v Evropi raste, v Sloveniji največ okužb v lokalnem okolju

Namestnica predstojnika Centra za nalezljive bolezni na Nacionalnega inštituta za javno zdravje Nuška Čakš Jager je povedala, da v svetu in Evropi raste število okužb. Skupaj je bilo potrjenih že več kot 123 milijonov primerov in več kot 2,7 milijona smrti.

Trend rasti se najbolj kaže na Švedskem in vzhodni Evropi in se pomika tudi proti Španiji in Portugalski

Vir: Nacionalni inštitut za javno zdravje
Vir: Nacionalni inštitut za javno zdravje

Ljudje se ne trudijo povedati, kje so se okužili

»V Sloveniji število okužb raste zelo hitro. Po anketah o viru okužbe prednjačijo okužbe iz lokalnega okolja, gre za druženje in neupoštevanje ukrepov, nekaj je tudi uvoženih,« je povedala Čakš Jagrova. Veliko primerov pa je tudi takih, ko okuženi ne vedo, kje so se okužili.

Pri anketiranju se ljudje ne trudijo izkazati podatka, kje so se okužili,« je poudarila, zaradi česar je sodelovanje precej okrnjeno. Največ jih navaja neznan vir okužbe.

Vir: Nacionalni inštitut za javno zdravje

Delež okuženih izrazito raste med mlajšimi

Čakš Jagrova je še povedala, da Izrazito pada število okuženih pri starejši populaciji, izrazito pa raste v mlajši, delovno aktivni populaciji od 35 do 44 let.

Oskrbovanci domov za ostarele med novimi okužbami predstavljajo minimalen delež vseh okužb. Tudi delež smrti med oskrbovanci je po cepljenju izrazito padel.

Pri otrocih in mladostnikih je narasel delež okuženih v starosti med šest in 14 let, najbolj je rast zaznati v starostni skupini med 12 in 14 let. Delež okuženih sicer ni velik, kaže pa, kje se v tej populaciji generira največ okužb.

Največ okuženih v kadru vzgoje in izobraževanja je pri vzgojiteljih v predšolski vzgoji, medtem ko okužbe pri osnovnošolskem kadru ne kažejo odstopanja. 

Vir: Nacionalni inštitut za javno zdravje

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kakšne barve je sonce?

Starejše novice