Erika Fürst
Danes obeležujemo 75. obletnico osvoboditve zloglasnega taborišča Aushwitz, v katerem naj bi umrlo kar 1,1 milijona ljudi. Med njimi je bilo tudi 2.300 ljudi iz Slovenije, od tega se jih 1.600 ni nikoli vrnilo domov.

Danes se spominjamo enega najbolj črnih obdobij v človeški zgodovini. V univerzitetni knjižnici v Mariboru so zato pripravili razstavo z naslovom Potni list za življenje.

»Razstava govori o skupini poljskih diplomatov, ki so v Bernu v Švici, med drugo svetovno vojno preganjanim judom izdajali ponarejene potne liste latinsko-ameriških držav, predvsem Paragvaja, in jim na ta način pomagali preživeti,« je povedala koordinatorica kulturnih programov Sinagoga Maribor Marjetka Bedrač.

Koordinatorica kulturnih programov Sinagoga Maribor Marjetka Bedrač

Glavni središči judovske skupnosti sta bili v Murski Soboti in Lendavi

Glavni središči judovske skupnosti v Sloveniji sta bili v Murski Soboti in Lendavi, kjer je živelo več kot 85 odstotkov vseh slovenskih judov.

Marjetka Bedrač je pojasnila: »Žal so prekmurski judi delili usodo judov na madžarskem ozemlju. To pomeni, da so bile deportacije izvedene koncem aprila 1944

Na poti v taborišče tri tedne brez hrane

Če smo natančni, so deportacije na Slovenskem izvedli 26. aprila 1944. Med prekmurskimi judi so zajeli tudi Eriko Fürst iz Murske Sobote.

»Bilo je zelo hudo. Odpeljali so nas v sinagogo, iz sinagoge v Čakovec, iz Čakovca v Nagykanizso, kjer smo bili tri tedne brez hrane. Takrat sem nazadnje videla svojega očeta. Za to mi je zelo hudo,« je spomine obudila Erika Fürst.

Erika Fürst

Angel smrti jo je potegnil za uho

V nacističnem koncentracijskem taborišču Auschwitz je Erika Fürst doživela tudi bližnje srečanje z angelom smrti, kot so poimenovali doktorja Josefa Mengeleja. Ob rednih pregledih so se morali vedno sleči do golega ...

»Doktor Mengele me je potegnil iz vrste. Zaprli so me v eno sobo. Skočila sem skozi okno, ni bilo zelo visoko, in se postavila k mami. Ko je Mengele šel mimo, me je potegnil za uho, češ, kaj pa ti, mala, spet delaš tu,« je povedala Erika Fürst.

Doktor Mengele je eni od Nemk naročil, naj dekle odpelje. Začuda je ni čakal krematorij. Erika Fürst je skupaj z mamo in sestro dočakala dan, ko so jih osvobodili Rusi.

Rusom so poljubljali noge

Erika Fürst je razkrila, kako je bilo ob osvoboditvi taborišča: »Rusi niso mogli govoriti, tako so bili presenečeni, kako je bil videti naš blok, kakšni smo bili videti taboriščniki. Ženske, ki so lahko, so skočile s postelj in jim poljubljale noge.« 

Preteči je moralo veliko let, da se je nekdanja taboriščnica ponovno vrnila na mesto trpljenja. Slednje je v njej prebudilo močna čustva, je priznala: »Celo noč sem jokala. Prišla sem v neko zgradbo, ko so mi jo hoteli pokazati, mi je postalo slabo in sem šla ven.«

Kot je dejala Erika Fürst, je po vseh teh letih uspela najti notranji mir. Kljub temu ob dnevih, kot je današnji, spomini v njene oči vendarle privabijo tudi kakšno solzo.

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kakšne barve je sonce?

Starejše novice