Toplejše vreme te dni razveseljuje številne, ki so nestrpno odštevali dneve do pomladi. Toda aktivnosti v naravi lahko v tem obdobju povečajo tudi verjetnost okužbe z boleznimi, ki jih prenašajo klopi in ki lahko resno ogrozijo naše zdravje.

 Na območju Slovenije sta najpogostejši lymska borelioza in klopni meningoencefalitis, proti kateremu se lahko zaščitimo s cepljenjem. 

Strokovnjaki zato opozarjajo na previdnostne ukrepe ob začetku aktivnosti klopov. Okužbam, ki lahko resno ogrozijo naše zdravje, so navsezadnje izpostavljene vse starostne skupine.

V Sloveniji je po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje v letu 2017 zaradi lymske borelioze zbolelo 4.534 oseb (219,4 na 100.000 prebivalcev), zaradi klopnega menigoencefalitisa pa 102 osebi (4,9 na 100.000 prebivalcev). 

Najbolj ogroženi v svetu

Lymsko boreliozo, ki je torej daleč najpogostejša s klopi povezana bolezen v državi, povzročajo bakterije, imenovane borelije. 

Letno pri nas zabeležimo do več kot 6.000 novih primerov bolezni. Glede na incidenco, ki v nekaterih letih preseže 300 bolnikov na 100.000 prebivalcev, smo tako najbolj ogrožena populacija v svetu. 

Cepiva proti lymski boreliozi pri ljudeh ni. Bolezen se običajno začne z rdečino, ki se pojavi nekaj dni do enega meseca po vbodu klopa, se počasi širi, na sredini bledi in dobi obliko obroča. Kožne spremembe običajno izginejo po nekaj tednih, včasih pa lahko vztrajajo tudi več mesecev. 

Nekaj tednov do mesecev, lahko pa celo več let po okužbi se lahko pojavi prizadetost živčevja, sklepov ali srca. 

Lymsko boreliozo zdravimo z antibiotiki. Zdravljenje je zelo uspešno in enostavno zgodaj v poteku bolezni, nekoliko bolj zapleteno pa pri zastaranih oblikah bolezni, ki pa so redke. 

Lahko je tudi smrten

Klopni menigoencefalitis je resno virusno vnetje osrednjega živčevja, ki se prenaša z vbodom okuženega klopa. 

Prva faza bolezni se prične približno teden do 14 dni po vbodu klopa s slabim počutjem, bolečinami v mišicah, glavobolom in vročino. Pri večini bolnikov se po vmesnem izboljšanju, ki traja od nekaj dni pa do treh tednov, pojavi druga faza bolezni, ki se kaže z visoko telesno temperaturo, močnim glavobolom, slabostjo, bruhanjem, lahko se pojavi celo nezavest in smrt. Pri 5 do 10 odstotkih bolnikov se pojavijo ohromitve, približno en odstotek obolelih umre. 

Bolezen v veliki večini primerov zahteva hospitalizacijo, pusti pa lahko tudi trajne posledice, na primer glavobole, vrtoglavice, motnje sluha, zmanjšano sposobnost koncentracije, depresijo in motnje razpoloženja, motnje v delovanju avtonomnega živčevja in ohromitve. O grozljivih izkušnjah obolelih za klopnim meningoencefalitisom smo v našem mediju že pisali:

Okužimo se lahko tudi z mlekom in mlečnimi izdelki

Sicer pa velja opozoriti, da se z virusom klopnega meningoencefalitisa lahko okužijo tudi domače živali, na primer koze, ovce in krave – čeprav niso naravni gostitelji virusa. 

Okužena žival lahko izloča virus v svojem mleku, z zaužitjem nepasteriziranega mleka in mlečnih izdelkov pa se lahko okužijo tudi ljudje. Leta 2012 je bil v Sloveniji dokazan prvi primer izbruha klopnega meningoencefalitisa po zaužitju surovega kozjega mleka.

Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu strokovnjaki priporočajo vsem osebam od enega leta starosti naprej, ki se gibljejo ali živijo na območju, kjer je klopni meningoencefalitis endemičen. 

Redkejša bolezen, ki jo prenašajo klopi pri nas, je humana granulocitna anaplazmoza. Bolezenske težave so dokaj podobne tistim v zgodnjem obdobju kopnega meningoencefalitisa, v ospredju so povišana telesna temperatura, glavobol ter hude bolečine v sklepih in mišicah, pojasnjujejo v NIJZ. Tudi proti tej bolezni se ne moremo zaščititi s cepljenjem, zdravimo pa jo z antibiotikom.

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kako je ime prekmurskemu glasbeniku Kreslinu?

Starejše novice