Z letošnjim letom je v veljavo stopila direktiva, ki med drugim narekuje plačljivost lahkih plastičnih nosilnih vrečk. Vzroki so ekološke težave, s katerimi se vse težje sooča ves svet.

Spremembe lahko na tem področju pričakujemo tudi v prihodnje, saj se bomo morali z letom 2021 posloviti od plastičnih izdelkov za enkratno uporabo, kot je plastični jedilni pribor, vatirane palčke, slamice, palčke za balone in mešanje pijač. 

Naša zahodna soseda je medtem prva na svetu, ki je že prepovedala proizvodnjo in prodajo plastičnih vatiranih palčk in dovoljuje le biološko razgradljive nadomestke. Prav za vatirane palčke so se odločili zaradi zanimivega in obenem zaskrbljujočega podatka, da vatirane palčke predstavljajo devet odstotkov vseh smeti na italijanskih plažah.

S spremembami v Sloveniji so Ekologi brez meja zadovoljni z ozirom na to, da se je s tem korakom šele začel boj proti plastiki za enkratno uporabo. 

»To je velik korak naprej in veseli smo, da je tako, lahko pa bi bil malce ambicioznejši, vrečke namreč ostajajo na oddelku sadja in zelenjave, prav tako pri ostalih ne predpakiranih živilih. Tu imamo še ogromno možnosti za izboljšave, smo pa tu na vrsti tudi potrošniki in trgovci, da vzamemo štafeto v svojo roko in naredimo kak bolj ambiciozen korak tudi sami,« ocenjuje predstavnica Ekologov brez meja Karja Sreš.

Mikroplastika prvič tudi v notranjosti človeka

Plastika je praktičen material, brez katerega ne znamo več živeti. A težava so plastični izdelki za enkratno uporabo in recimo plastične vrečke, ki jih v povprečju uporabljamo le 20 minut in jih potem zavržemo. Škodljivi in onesnaževalni učinki plastike so nam dobro znani, a potrošniki kljub temu spremembe uvajamo tako počasi, kot se počasi razgraja plastika v naravi.

»Plastika je velik problem, plastični izdelki se nikoli ne razgradijo, razpadejo zgolj na manjše delce – mikroplastiko, ki jo najdemo v morjih, živalih in tudi v naših telesih. Minulo leto je bilo zelo v znamenju te plastike za enkratno uporabo in takrat so tudi prvič odkrili mikroplastiko v nas samih,« pojasnjuje Sreševa.

Privarčujemo lahko tudi za letni regres

Svetuje, naj pri nakupovanju – točneje pred tem – vzamemo pamet v roke in apelira na racionalnost pri nakupovanju, izbiri okolju prijaznih izdelkov in obisku trgovine s svojo vrečko, »saj to ni tako težek korak, da ga ne bi zmogli prav vsi«.

Potrošnikom skomine delajo vrečke, ki so na voljo za nekaj centov in ob večjem nakupu njihova cena skorajda ne predstavlja stroška. Sami sebi pa smo ovira tudi, ko opravljamo nenačrtovane nakupe, saj potrebujemo le eno ali dve stvari, a na koncu napolnimo celo košaro. Vam je znano? Kaj storiti?

Ni druge rešitve kot to, da spremenimo nakupovalne navade in prilagodimo vsakdan. Enim to predstavlja velike spremembe, drugim manjše, a učinek ne bo le ekološke narave, saj lahko nekaj tudi privarčujemo. 

Recimo, da tedensko opravimo povprečno tri nenačrtovane nakupe, ko gremo samo po kakšno malenkost in kupimo 'samo malo več', ter vsakič v trgovini pustimo okoli 5 evrov, kar bo tedensko zneslo 15 evrov, mesečno pa 60 evrov. Letno lahko tako s pametnimi in načrtovanimi nakupi in nenazadnje (ponovno) uporabo različnih nosilnih vrečk privarčujemo slabih 720 evrov oziroma dodaten letni regres.

Predvsem pa se tako izognemo kupovanju vedno novih plastičnih vrečk in ustvarjanju odpadkov, saj ob predvidenih nakupih običajno s seboj prinesemo tudi vrečko.

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Priimek aktualnega predsednika države?

Starejše novice