Turistični boni, ki jih bodo z namenom pomoči turistični panogi prejeli vsi prebivalci Slovenije, bodo prenosljivi med družinskimi člani, so danes sklenili člani odbora državnega zbora za delo.

Koristiti jih bo mogoče do konca leta, izplačilo v denarju pa ne bo mogoče. Predloge opozicije, naj bo država bolj radodarna, je odbor po poročanju STA zavrnil.

Turistične bone za vse prebivalce predvideva predlog tretjega protikoronskega zakona, ki je zamišljen kot izhodna strategija po epidemiji novega koronavirusa. Državni zbor ga bo potrjeval na petkovi izredni seji, pred tem pa mora njegovo obravnavo dokončati še odbor za delo kot matično delovno telo. Kdaj se bo to zgodilo, predsednica odbora Eva Irgl iz SDS ob prekinitvi seje še ni znala povedati.

Do turističnih bonov bodo upravičene osebe s stalnim prebivališčem v Sloveniji na dan 13. marca 2020, in sicer rojene do vključno leta 2002 v višini 200 evrov, mlajše pa v višini 50 evrov. Koristiti jih bo mogoče za plačilo nočitve oziroma nočitve z zajtrkom v nastanitvenih objektih v Sloveniji.

»Vlada računa, da bo ta vloženi denar prinesel multiplikativni učinek,« je članom odbora povedal minister za delo Janez Cigler Kralj. Pričakovati namreč je, da bodo prejemniki bonov poleg nočitve koristili še druge storitve, s tem pa se bo zelo pomagalo turizmu pri ponovnem zagonu po epidemiji novega koronavirusa.

Nekateri poslanci opozicije so predlagali, naj bo vrednost bonov višja, drugi pa, naj se prejemnikom omogoči izplačilo vrednosti v denarju ali pa razširi krog ponudnikov storitev, pri katerih jih bo mogoče koristiti, še poroča STA.

Odbor je vse te predloge zavrnil, podprl pa je dopolnilo koalicije, s katerim se bolj natančno določa, v katere nastanitvene obrate bo mogoče z bonom iti na kratek dopust. To so hoteli, počitniški domovi, turistične kmetije, zasebne sobe, planinski domovi, mladinska prenočišča, kampi in druge nastanitve za krajši čas.

Določili so tudi, da bodo boni prenosljivi med sorodniki v ravni vrsti do drugega kolena, torej od starih staršev prek otrok do vnukov, med zakonci oziroma zunajzakonskimi partnerji ter med otroci in njihovimi zakonitimi zastopniki. Koristiti jih bo mogoče do konca leta.

Predlog zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije covida-19 prinaša še druge ukrepe za pomoč pri vnovičnem zagonu gospodarstva po epidemiji. Eden od njih je subvencioniranje skrajšanega delovnega časa, po katerem bo država za vsakega delavca, ki mu delodajalec ne bo mogel zagotavljati dela v polnem obsegu, subvencionirala nadomestilo plače v obsegu od pet do 20 ur tedensko.

Za panogo turizma in gostinstva ter z njo povezanimi dejavnostmi je v predlogu zakona predvideno tudi podaljšanje subvencioniranja čakanja na delo. Odbor je ob tem z dopolnilom koalicije natančno določil, za katere dejavnosti bo ukrep, ki se sicer z majem izteka, veljal še do konca junija, poroča STA.

Poleg tega so vanj vgrajeni še nekateri drugi ukrepi, med njimi državne pomoči v obliki nepovratnih in povratnih sredstev za podjetja, kot tudi pomoč prevoznikom, žičničarjem in kmetom, pa delno kritje izgub v zdravstvu in krizni dodatek za pripadnike civilne zaščite. O teh ukrepih bo odbor še razpravljal v nadaljevanju seje.

S ciljem pospešiti investicije je vlada v predlog tretjega protikoronskega zakona vgradila tudi podaljšanje ukrepov na področju gradbene zakonodaje, s katerimi se zaostruje pogoje za sodelovanje nevladnih organizacij pri postopkih izdaje gradbenih dovoljenj. V opoziciji so poskušali ta člen črtati, čemur so namenili velik del več kot 13-urne seje, a jim ni uspelo.

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Priimek aktualnega predsednika države?

Starejše novice