Ta »kupola« vročine onemogoča hlajenje, saj zrak stagnira in se ne meša z nižjimi temperaturami, vetrovi pa vročino prenašajo proti vzhodu, kjer je znova ujeta. Posledica so vročinski valovi, ki trajajo več dni ali celo tednov.
Po daljšem premoru vremenoslovci znova opozarjajo na pojav toplotne kupole – atmosferskega mehanizma, ki povzroča dolgotrajne vročinske valove in močno obremenjuje okolje ter zdravje ljudi.
Gre za kompleksen vremenski pojav, ki se oblikuje nad določenim območjem, kjer visok zračni tlak v višjih plasteh atmosfere ujame vročino pod seboj, kar vodi v stagnacijo vročega zraka.
Toplotna kupola ni zgolj posledica poletnega sonca. Nastane zaradi medsebojnega vpliva, geografske lege in globalnega segrevanja. Ko se poleti curek vetra pomakne proti severu, omogoči dvig vročega oceanskega zraka, ki pa ga nato visok zračni tlak potisne nazaj proti tlom. Ta proces – znan kot konvekcija – povzroča dodatno segrevanje zraka, saj se ob spuščanju stiska in sprošča toploto.
Pojav toplotne kupole strokovnjaki pogosto zaznajo s pomočjo geopotencialne višine – to je višina, na kateri znaša zračni tlak 500 hektopaskalov. Ko je ta višina nenavadno visoka (na primer 595 dekametrov), gre za jasen znak prisotnosti izjemno vročega zračnega masiva.
Ob takšnih razmerah meteorologi svetujejo povečano previdnost, zlasti starejšim in bolnikom. Hkrati pa toplotne kupole postajajo vse pogostejše, kar strokovnjake dodatno skrbi v luči naraščajočih globalnih temperatur.
