Zaradi neprilagojene hitrosti je življenje lani izgubilo kar 37 oseb. Prehitra vožnja ostaja najpogostejši vzrok prometnih nesreč z najhujšimi posledicami.

Agencija za varnost prometa in policija končujeta drugi del nacionalne preventivne akcije Hitrost, ki poteka do danes, ponovili pa jo bodo še avgusta. Z akcijo želijo zmanjšati število prometnih nesreč, ki se zgodijo zaradi hitrosti, in težo njihovih posledic. Policija bo izvajala poostrene nadzore na številnih lokacijah po Sloveniji, poroča STA.

S hitrostjo so namreč povezani še drugi dejavniki tveganja, kot so nepravilna stran in smer vožnje, nepravilno prehitevanje in neupoštevanje pravil o prednosti in tudi prekratka varnostna razdalja. Zavedanje o pomenu previdnejše, predvsem pa bolj umirjene vožnje, ki naj poteka skladno s cestno-prometnimi predpisi in razmerami na cesti, je ključno, so opozorili na agenciji.

Lani je življenje zaradi neprilagojene hitrosti izgubilo 37 ljudi od skupaj 91 umrlih. To je sicer 20-odstotno izboljšanje glede na leto prej. Letos je do konca maja zaradi prehitre vožnje življenje izgubilo 19 oseb, v primerljivem obdobju lani pa 15, poroča STA.

Delež prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti glede na število vseh prometnih nesreč je v letu 2018 znašal 17,9 odstotka in se je v primerjavi s prejšnjim letom nekoliko povečal. V prvih petih mesecih letošnjega leta se je zaradi neprilagojene hitrosti zgodilo 1110 prometnih nesreč, v katerih je življenje izgubilo 19 oseb. Najmlajša žrtev je imela 19 let, najstarejša pa 85 let, oba sta bila tudi povzročitelja nesreče, v kateri sta izgubila življenje.

Najpogostejši povzročitelji prometnih nesreč so stari med 18. in 34. let

Vozniki med 18. in 34. letom starosti so najpogostejši povzročitelji prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti. V obdobju zadnjih petih let so povzročitelji iz te starostne skupine vedno povzročili največ prometnih nesreč. Najpogostejši povzročitelj prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti je voznik osebnega avtomobila, poroča STA.

V zadnjem desetletju je bilo največje znižanje povprečnih hitrosti ugotovljeno na državnih regionalnih cestah izven naselja. Povprečne hitrosti so se znižale za osem kilometrov na uro oziroma za 11 odstotkov.

Agencija ob tem opozarja, da so kljub spodbudnim podatkom povprečne hitrosti na državnih cestah v naselju še vedno nad omejitvami, več kršitev pa je v nočnem času. Delež prehitrih voznikov na regionalnih in glavnih cestah znotraj naselja podnevi znaša 57 odstotkov, ponoči pa 67 odstotkov.

V analizi podatkov 37 prikazovalnikov hitrosti iz let 2017 in 2018 so ugotovili tudi nekaj zaskrbljujočih primerov. Najvišja izmerjena hitrost, kjer je bila omejitev 60 kilometrov na uro, je znašala 165 kilometrov na uro. Kjer je bila omejitev 30 kilometrov na uro, je objestni voznik to prekoračil za skoraj 70 kilometrov na uro. Visoke prekoračitve hitrosti so izmerili tudi pri omejitvah 40 in 50 kilometrov na uro. Tam je najvišja izmerjena hitrost znašala 132 oziroma 180 kilometrov na uro, še poroča STA.

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kakšne barve je sonce?

Starejše novice